Predsodki do živil

31. jan 2007 6:40

Nena morje: Živali so moji prijatelji in prijateljev ne jem. matilda: ja, to sem pozabila povedat, da nikoli nisem in ne hodim gledat in crkljat zajčkov in kokoši, pa piščancev, ravno zaradi tega, da se mi ne bi to zgodilo. Jaz tudi ne bi jedla mojih ljubljenčkov. Na racmana smo se tako navezali, da ga z mamo nisva dovolili ubiti, niti ko je bil star in je nažalost končal v krempljih lisice. Z obe zgornje izjave se strinjam, in veljajo obe. Jaz osebno jem vse ( s posebnim povdarkom na drobovini, vampi so pa zakon ). Kot je rekla mamamia, kakšnih črvov in gosenic nisem poskusil, pa me tudi ne mika, čeprav, če bi bila priložnost, se ne bi preveč upiral. Kakšne ogrožene živalske vrste zavestno ne bi jedel. Če je to predsodek: ne maram industrijsko pripravljene hrane, kupujem edino vlečeno testo za baklavo in kakšne makarone, špagete........ Ne maram tudi preveč začinjene hrane, tako začinjene, da se izgubi osnovni okus: če jem svinjino, mora se poznati, da je svinjina a ne, da začimbe prekrijejo okus, pol pa je vseen kaj ješ. Veri, Simona 84, ve hodite spat takrat ko se jaz odpravljam delovnim zmagam naproti. ežoj

31. jan 2007 7:30

Pomota ežoj- jaz sem takrat že pokonci Lep dan in veliko se smejte

31. jan 2007 8:06

Jedla sem noja, emuja, pa krokodila, bivola, kengeruja. Tudi naša divjačina mi gre v slast. Nikakor pa nisem mogla niti pogledati (in še danes ne bi mogla) mrčesa, ker se mi gabi v vseh oblikah. Z našimi domačimi živalmi (zajci, race itd.) nimam težav, ne bi pa jedla polžev, golobov. Aja, v Južni koreji nisem mogla jesti psa. Moj velik predsodek je ocvrta hrana in zato se jo izogibam. Doma je ne prakticiram. mimika

31. jan 2007 9:19

Meni je popolnoma jasno, da v ekstremnih situacijah (biti ali ne biti) ne bi bila čisto nič izbirčna. Tudi v bolj ležernih situacijah (jadranje, trekking ipd) modificiran kriterije za čiščenje posode (npr: posodje v mrežo in morje, naj še ribice in plankton nekaj dobijo, s sladko vodo pa varčujemo). Poleg tega sem veliko časa preživela v Angliji tako, da vem, da je angleški čaj skuhan v čajnikih, ki so notri fino mastni....:). V domači situaciji mi pa smrdi svinjska mast in se izogibam vsakemu srečanju z njo. Iz jedilnika sem črtala tudi prekajeno meso, mrežne pečenke in podobne stvari - mi nekako nikoli niso sedle. Prvega in zaenkrat zadnjega MChamburgerja sem pojedla 6. 12. 1990 v Londonu. Spomnim se, da je takrat zapadlo 2 cm snega in je lonodnski promet obstal, vražje je pihalo in sem zavila v prvo gostinsko zadevo in pojedla hamburger - dobila kalorije in socialno izkušnjo in je zadoščalo. Do vegete nimam predsodkov - nasprotno, se mi zdi izvrsten produkt, ki je olajšal kuhanje zaposlenim ženskam - pa še jed je dobila nekaj okusa. V petdesetih letih je bila prava revolucija, ker je prva generacija zaposlenih žensk začela z malo bolj moderno kulinariko. Da ne govorim o tisti še vedno nepreseženi seriji Male tajne velikih majstora kuhinje, kjer je dvojec Mlakar-Karapandža kuhal z Vegeto (BTW: naj Veronika privežejo na stol in mu potem kakih 24 ur spuščajo samo Oliverja in Stevota po tevejki....). Vegeto uporabljam, če sem v situaciji, kjer ni ravno veliko začimb - doma pa praviloma ne. Tudi vanilijevo kremo delam doma by-the-book, če pa sestavin ni, je pa tudi vanilijev puding dober. Vendelina jr.

31. jan 2007 9:43

Naj še jaz dodam mnenje. Sem s kmetije, kjer smo imeli krave, teličke, prašiče, (prašiče še sedaj), pa smo jih tudi imeli radi, crkljali, vendar smo vseskozi vedeli, da so pač namenjeni za hrano, tako da nam ne pade na misel, da pač prašiča ne bom jedla, ker sem ga hranila 2x na dan, pa se z njim tudi "pogovarjala". Verjetno pa je bolj problem to za tiste, ki vidijo, kako koline potekajo, pa imajo potem predsodek. Če pa ne vidijo, kaj se z živaljo dogaja med klanjem do mesnice, je pa v redu. Pa lep dan še naprej. lkc

31. jan 2007 9:55

Ja, predsodki so čudna stvar... jaz sem npr. od nekdaj jedla ribe (doma jih je seveda pripravljala mami). Ko sva se pa s fantom preselila na svoje in sem jih šla kupit, se pa nikakor nisem mogla pripravit do tega, da bi jih spekla, že v roki jih nisem mogla držat; pač zato, ker je to cela žival, ima oči in vse.... če greš npr. po "kravo", ti dajo samo en del - zrezek... in tako ne vidiš vsega in je lažje. Drugače pa: jem meso, tudi jaz pa ne bi mogla jazbeca (to je poleg rakuna moja naj žival), konja, polžev in še kakšnih bolj eksotičnih... Ne obsojam pa tistih, ki to jedo, vsak ima nekje svoje zadržke. Predsodke (bi rekla, da zdrave) imam pa glede surovih jajc v kakšnih kremah, pecivih itd. Scorpy

31. jan 2007 10:11

Zakaj so pa jazbeci, konji, srne kaj drugačeni od krav, prašičkov, teličkov??? (ker ste navajeni, da jeste že vse življenje, kaj bolj eksotičnega je pa predsodek? A rangirate, kaj vam je bolj všeč, lepo, luštkano? Ali pa po lestvici, ribe in mehkužci imajo manj možganov, torej jih jem? Jaz pri vsem tem nimam zadržkov. Žival je žival. Meso je meso. Kaj in kdo bo kaj jedel je pa stvar posameznika. Brez obsojanj. In kot je rekla Vendelina jr., krizne situacije pokažejo, kakšni smo v resnici... lidka

31. jan 2007 10:44

Ne jem divijačine... V Peklu sem pojedla tisti odličen golaž in to dvakrat, ker nisem vedela, da je notri tudi "divje meso".Zajčka nisem nikoli pojedla in ga tudi ne mislim, pa polžov ne maram. Sicer od mesnega imam najraje zelenjavo Anamarija

31. jan 2007 11:20

Zakaj vegeta Vedno sem mislila, da je to posušena zeljenjava in sol... Tu se mi ni zdelo nič spornega. Ali je ka j kar do sedaj ne vem ???? tasau

31. jan 2007 11:50

Pri vegeti je štos v tem, da ga "nobl" kuharji kao ne uporabljajo, ker posebej pripravijo kombinacijo zelišč, medtem ko "gmajn" kuharji" vedno mečejo vegeto in potem so okusi bolj ali manj podobni. Glede klanja živali: sama sem morala po službeni dolžnosti pogledati več klavniških linij - skladno z EU standardi - kjer je finta v tem, da naj živali ne bi vedele, da grejo v klavnico in bi jih potem doletela sudden death - in vse skupaj je tudi v skladu s higinenskimi kriteriji... Skratka, potem mi meso nekaj časa ni teknilo. Sem pa enkrat na eni zabavi, ko je okrog pole ene zjutraj že malo tonus padal, vsi smo bili pa bolj črnohumorno razpoloženi, razložila, kakšna je linija za klanje govedi in kakšna je linija za klanje prašičev...Občinstvo je reklo, da semnadaljevala tam, kjer je ekipa od Monty Pythona nehala... Aja, pa zdi se mi, da ima škarpena malo podcenjujoč pogled....:) Vendelina jr.