Depresija

22. jan 2007 10:24

@vanjatajnsek: ne mislim te raztrgat, samo nekaj pojasnit: ljudje se ne znajdejo v depresiji zaradi lenobe ali zato, ker bi jim bilo tako zivljenje vsec, ampak zato, ker so bolni. Naganjat jih v stilu "ozrite se okrog sebe, dvignite rit" je nekaj podobnega, kot ce bi paraplegiku razlagala, da bodo vse njegove tezave minile, ce se bo udelezil ljubljanskega maratona, ali diabetiku, da je njegov strah pred tortami samo v glavi. Imam izkusnjo z depresivnim svojcem in z dobronamernimi svetovalci, pa vcasih ne vem, kaj od tega je bilo tezje prenasati:))) Seveda je situacija dandanes zamegljena - najstnice, ki jih je vcasih metala puberteta, so dandanes v "depri", antidepresivi so postali koren lecen za vse zivo, od socialne anksioznosti do predmenstrualnega sindroma, vsaka rumena revija, ki da kaj nase, mora imeti v vsaki stevilki vsaj en clanek o feng shui, drugega o depresiji in tretjega o multiplih orgazmih, ker sicer ni "in" - po eni strani je fino, da se da o tem vsaj javno govoriti, po drugi strani pa ni vedno lahko lociti zrnja od plev - in pleve mocno prevladujejo. lp, proxima

22. jan 2007 10:52

Saj sem vedela - ampak sem pojasnila na začetku - moje razmišljenje oz. zaključek je na osnovi vaših pričanj - na eni strani govorite o tem, da "gre za konkretno motnjo v presnovi....", "gre za konkretno bolezen...", na drugi strani pa tiste, ki so same premagale to bolezen povedo, da razgovori s psihiatri ne pomagajo kaj prida, da skupinske "spovedi" tudi ne, da antidepresivi niso bogvekaj in da je stvar v odločitvi v nas/vas samih - torej? Sicer pa je veliko na tistem "Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal" - torej, če sam nisi pripravljen nekaj narediti -ne, ne sam pripravljen - dejansko moraš nekaj narediti ( tisto o pripravljenosti, pa kako bi rada, sam ne morem, bom jutri,.... ne ne, to ni to ) - potem ti nihče ne more pomagati. Treba si je zadat cilj in na delo. Saj ne rečem, pomoč na tej poti je dobrodošla, ampak če se ti vsedeš pri vsaki oviri na tla in nočeš - kao ne moreš, naprej, potem se bo vsak slejkoprej naveličal te nositi čez ovire. Zato pa antidepresivi pomagajo do neke meje, potem pa je stvar na tebi - če sem prav razumela vaše razlage. Še ena "huda" z moje strani - nisem še slišala, da bi bila kakšna od jutra do večera zaposlena kmečka ženica depresivna. Pa jih poznam in sem jih ogromno - nenazadnje sem rastla gor na deželi. Mogoče je pa "keč" v odgovornosti - do sebe, drugih ljudi, drugih stvari, živali, imetja ...? vanjatajnsek

22. jan 2007 11:54

vanjatanjsek - te popolnoma razumem. Če se ti to ne zgodi tega enostavno ne razumeš. Ko je bila prijateljica depresivna, sem si misla: pa kaj kompliciraš, zganjaš neke ksenofobije, hodiš k psihiatru, razmišljaš o antidepresivih; saj sploh nimaš nobenega konkretnega problema. In potem me je o tem poučila lastna šola. Tudi mene je ujela depresija in bilo je ravno tako kot pri prijateljici. V bistvu sploh nisem mela nobenega problema, amapak totalno na tleh. Šele takrat sem jo razumela. Pa da se razumemo. Sem precej delaven človek, doma na vasi in zelo rada delam, pomagam in sem zaposlena od jutra do večera. Ko me ne muči depresija, si nekako sploh ne morem razložiti kako pride do tega, ker imam res veliko aktivnosti in enega dela.... tasau

22. jan 2007 11:59

Zanima me kako potem to urediš? Saj vem, da lahko tudi mene zadane. lp, vanjatajnsek

22. jan 2007 12:02

Vanja, poslala sem ti osebno sporočilce

22. jan 2007 12:02

vanjatajnsek, sej razumem, da laiki tako razmišljate in vsak bi najprej pomislil na to tako kot si ti. Po eni strani imaš celo prav - da je treba najprej doseči "uvid", da se moraš najprej zavedati, kaj je s tabo narobe, da si potem sploh lahko pomagaš. Žal pa ni tako preprosto. Za depresijo se namreč ne odločiš sam, nisem strokovnjak, ampak to je kot neke vrste bolezen. Kot če bi imel zlomljeno roko in bi se zacelila, če bi si samo dopovedal, da je vse ok. Psihiatri predvsem pomagajo pri tem, da človek uvidi kaj je z njim narobe, in tu je pol poti že narejene. Antidepresivi mogoče ne pomagajo vsem isto, pomagajo pa sigurno, čeprav je treba z njimi (kot pač z vsemi zdravili) ravnati previdno. In ne govori, da kmečke ženice kar nimajo depresij in nobenih problemov. Včasih je bil to še večji tabu in se o tem ni govorilo, mogoče je marsikatera trpela v sebi, nikomur priznala, najhuje pa je, da še sama ni vedela kaj se sploh dogaja. Depresija je ene vrste duševna motnja, boš mogoče rekla, da tudi kreteni (to je medicinski izraz, mimogrede) in shizofreniki in ljudje s podobnimi motnjami kar blefirajo in bi morali vse iz Polja spustiti domov in jih nagnat na polje, naj malo trdo delajo, pa bodo že ozdraveli?? Oprosti, če sem malo trdo ali grdo napisala. Tudi jaz nisem strokovnjak, kot pa sem že napisala, sem eno blažjih oblik depresije dala čez in verjemi, da ni bilo luštno. Možganom je težko narekovati kaj naj mislijo - probaj eno minuto misliti na karkoli hočeš, razen na npr. metulje. Je šlo? Ali si mislila samo na metulje? Možgani niso nekaj, na kar daš obliž, pa se "zacelijo." Se mi zdi pa prav, da si povedala mnenje, veliko ljudi gleda na depresije tako kot ti in upam, da smo komu tukaj malo razširili obzorja. Lp Scorpy

22. jan 2007 12:31

Noa, hvala za pismo. Res! V prvem sporočilu je pošiljatelj prosil za nasvet - se mi zdi, da prosi za pomoč in ne za jamranje, kako, da je to res hudičevo hudo, pa kako je vam ( nekaterim ) enako, pa kako ne pomaga to , pa ne ono. No, morda se pa motim. Grem v službo in bom kakih 6-7 ur stala na dežju - depresivno? Ne. vanjatajnsek

22. jan 2007 12:41

Ni depresivno stati 6 ur na dežju če nisi zbolel za depresijo.

 

Težava je v tem, ker ljudje enačijo pogovorno označevanje depresije od klinične. Pa je precejšnja razlika med tem, ko nekomu potožiš, da si "depresiven", pomeni da se ti tisti dan nič ne ljubi in med tem,  da imaš to bolezen.

 

Enako je tudi s panično motnjo. Tistim, ki jo nimajo, pomeni to, da si v paniki enako temu, ko sami kdaj  pozabijo ključe od avta in se jim mudi v službo. Napad panike kot bolezenskega stanja oz. vrste depresivne motnje je popolnoma drugačen od pogovorne panike.

 

V tem je težava depresivnih stanj. Ljudje, ki jih nimajo, jih ne razumejo. 

Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

22. jan 2007 12:44

Ok, se vdam. vanjatajnsek

22. jan 2007 12:49

Iz članka " KO za oblaki ni sonca", Naša žena 11/2005: " Zboleti za duševno motnjo je na Slovenskem še vedno bolj ali manj sramotno, vsakakor bolj kot zboleti , na primer, za sladkorno boleznijo. Depresija naj bi pomenila šibkost, slabost, celo norost. Zato se je mnogi sramujejo in jo skrivajo. Podatki kažejo, da se po pomoč k zdravniku zaradi depresivnih motenj zateče le trideset od sto bolnikov. A pogosto splošni zdravniki depresivnih moten ne prepoznajo, po nekaterih meritvah kar pri polovici (?) bolnikov. "Ločiti je treba med depresijo in despresivnostjo. Depresivnos, žalost, pomanjkanje energije in volje, se lahko pojavi pri slehernemu izmed nas, tudi po večkrat na dan. To je čisto naravna reakcija organizma na različne dogodke. Depresija pa je bolezen, strokovno ji rečejo depresivna motnja , in jo je treba zdraviti. Pri ženskaj je bolj pogosta tako imenovana klasična depresija, pri kateri človek nima enargije, volje, apetita, slabo spi; pri mođkih pa je pogostejša depresija, ki se kže z agresivnostjo, impulzivnostjo, nizko toleranco ( strpnostjo)." ( Doc dr. Andrej Marušič, dr. med, univ dipl pisholog ter priznan psihiater). Najpogostejši znali depresije: VEDENJE: jok, umikanje v samoto, poležavanje, opuščanje vseh aktivnosti, slaba skrb zase, nesprečnost, ČUSTVA: žalost, otopelost, napetost, tesnoba, napadalnost, TELO: bolečine, utrujenosz, mravljinci, stiskanje v prsih, razbijanje srca, dušenje,nemoč; MISLI: sem nevreden/na, slab/a, vsa mi spodleti, mihče me ne mara, ni prihodnosti, nič nima smisla, ni mi pomoči; tudi razmišljanje o samomoru. Najpogostejši dejavniki, ki sprožijo depresijo Dolgotrajne obremenitve: finančne težave, telesna obolenja, brezposelnost, telesna obolenja, bolezen bližnjih, za katere skrbimo, Težave v medsebojnih odnosih: odsotnost zaupne osebe, vsepovsod konfliktni odnosi, pretirano intenzivni odnosi itd. Življenjski dogodki: rojstvo ali smrt, poroka ali ločitev, selitev, menjava službe , upokojitev, razočaranje itd. Odvisnost od psihoaktivnih snovi: na primer alkohola, prepovedanih drog. "Depresija je ena najbolj pogostih duševnih motenj in obsega precej več kot le občutek žalosti, a je hkrati bolezen kot na primer diabetes. Medtem ko je pri sladkorni bolezni motenje delovanje insulina, je pri depresiji moteno delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev - tako imenovanih trasmiterjev. To so majhne molekule, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami," je pojasnil doc. dr. Marušič rekoč, da posameznik zboli za depresijo, ko se omajaa to ravnovesje. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo, prav ta prenutek pa je depresiven vsak dvajseti med nami" Društvo za pomoč osebam z depresijo in aknsioznimi motnjami (DAM), Ilirska 22, 1000 Ljubljana (damdrustvoyahoo.com). Internetna stran www.nebojse.si. ( Vse iz omenjenega članka avtorice Neve Železnik) frina