19. jan 2007 13:07
Vse je bolj ali manj res kar ste napisali, najbolj pa drži tisto, kar je napisala tina in antonija. Treba je najti način, da človek, ki je v depresiji, zopet zagleda sonce in da si sonca tudi zaželi, morda samo nekaj žarkov, kjer pa so žarki je tudi sonce in počasi, počasi ven. To niso moje besede ampak besede priznanega psihiatra in družinskega prijatelja. Antidepresivi in ostala zdravila, pomagala, obiski pri zdravniku in vse drugo je le način, da prizadetemu pomagajo priti iz tega začaranega kroga - kot je ena izmed vas napisala na točko O, ker je od tu treba naprej. Tudi ko se depresija povrne, ker je to pogosto ciklična motnja, je treba ukrepati čim prej in ne čakati na tisto hudo.
Seveda pa je primer od primera različen in edinstven in samo tisti, ki so človeku resnično blizu mu bodo lahko pomagali, da bo naredil prve negotove korake proti ničli in naprej. In če se bodo potrudili tako sam bolnik in vsi, ki mu stojijo ob strani, bo iz te preizkušnje izšel močnejši in ga ponavadi naslednja negativna preizkušnja ne bo pahnila nazaj, vsaj ne tako globoko.
Pišem malo iz družinskih izkušenj, malo tudi iz svojih.
Povem vam, splača se potruditi.
Korajža velja.
Tedi
tedi