Hujšanje????

13. feb 2007 19:35

Zakaj tako radi rečemo, jutri ....v ponedeljek...torek...pa začnem. Zakaj ne danes...?!?

Vem, da boste rekle kaj pa ta "blebeta" (sem suha kot miš), a vendar...

Samo v razmislek,

lp Saša

13. feb 2007 20:50

To ni neumno blebetanje, to je pač resnica. Po mojem prihaja do tega zato, ker še nismo popolnoma dozoreli da bi se tega resnično lotili in drugič zato, ker tisti ki to večkrat delamo si pač določimo nek začetek.

lp Vesna

14. feb 2007 7:31

Reca prejšnji post si RES lepo napisala... vzpodbudno, za vse tiste, ki imajo s tem težave! Meni hvalabogu zaenkrat ni potrebno hujšati, sem pa imela kot najstnica s tem OGROMNE težave (pri 15ih letih 74kg, velika pa dobrih 160cm ). Zdaj ko imam 30kg manj se borim, da bi se vsaj malo poredila. Nekaj časa sem se s tem obremenjevala, potem pa sem si v glavi naredila, da je pomembno samo to, da se jaz počutim dobro. Kar pa tudi se! In zakaj bi se morala zrediti 10kg in več, če bom mogla potem menjati celotno garderobo? To tudi nekaj stane, ni res?

Kaj naj rečem... ne, to je samo v glavi Če si rečeš, da tega ne potrebuješ, ti uspe. Moraš biti karakter oz. SI MORAŠ V GLAVI NAREDITI da lahko uspeš. Jaz sem si za vsako grešitev dala "kazensko nalogo" (2 ure hoje, toliko in toliko trebušnjakov... in ker nisem ravno športnica, sem raje dala roke stran od hrane, kot pa da bi šla vsak dan 2 ure v kak hrib ... Zame so bile te kazni svetega pomena in sem se jih držala.) . In glej, uspelo mi je  Pa ni to samo pri hujšanju- vsak cilj, ki si ga zastaviš MORAŠ doseči... včasih gre gladko, včasih moraš hoditi po stranskih poteh. Ampak pomembno je, da ti uspe, četudi se ti to zdi nemogoče. Nobena stvar namreč NI nemogoča. Če je nekaj nekomu uspelo- zakaj nebi tebi

14. feb 2007 10:04

Venturini, sicer še nisem (namensko) nikoli hujšala, ampak saj je z dostimi stvarmi tako - človek se mora pač najprej psihično pripravit - in zato rabi tistih par dni, odkar se je odločil, da bo to naredil, pa da zbere voljo in korajžo, da to res naredi...

Vsaj pri meni je tako, ko sem morala delat dieto za železo, kjer 14 dni ješ skoraj samo meso, zeleno solato, špinačo in ogromno jajc, ki jih samih sploh ne maram, nič od tega pa ni na listi najobolj priljubljenih jedi pri meni, sem tudi rabila par dni, da se odločim. Sem parkrat probala tisto varianto, eh, kaj bi čakala, bom kar takoj začela - jok, ni šlo. Sem se takoj pregrešila, pa potem spet in spet in dieta seveda ni delala kot bi morala. na koncu mi je bilo žal, da sem sploh šla v to, ker nisem bila dosledna, učinki niso bili dolgotrajni in še matrala sem se. Tako da jaz rabim par dni, da se res odločim, potem pa sem lahko tudi pridna, če je motiv dovolj močan (recimo, da skup padam:)

Vsak  cilj, da bi morala dosečt? Si nora?;) Jaz jih imam čisto preveč, pa že tako nič ne spim! Sem zadnjič brala knjigo Pojej živo žabo, ki sem jo pred časom kupila očetu. Pravi, da je žab (torej opravkov, ciljev...) vedno preveč in ne moreš pojest vseh... Sem se sprijaznila, da ne bom nikoli mogla narediti vsega, kar bi rada. Vseeno pa imam lahko veliko ciljev in se jih trudim čim več doseč. Nekateri pač malo počakajo, pa kaj pride vmes in vsi skup počakajo... Se zgodi:) res pa je, da kar se res odločim, tudi res speljem. Ampak jaz bi še 1000 drugih stvari!

Reca, po pol porcije ti je bilo slabo??? Groza! Meni je včasih še cela premalo:) 

14. feb 2007 10:20

Saj je čisto psihološko razumljivo, da rabiš malo časa, za pripravo. Inkubacija, kot se temu reče.

Ampak to inkubacijo je treba prekinit in nekaj naredit. Sem nehala kadit, vem. Sem shujšala, vem. In zdaj hodim v šolo ob majhnem otroku. In je tudi bilo treba rečti: od zdaj naprej bom delala, se učila in naredila izpite... ( sem pa par let odlašala, to je res...)

Vse se da naredit...

14. feb 2007 11:04

Majaa, moj oče pravi, da je treba velike probleme reševat "per partes", torej po delih. Najprej čiki, potem ena kila maščobe dol, potem druga kila, potem ena kila mišic več, pa spet ena kila maščobe dol... Ne vsega naenkrat, ker se ti potem zdi, da nič ne moreš. čike si že, drži se dalje, zdaj gremo pa naprej

Se strinjam s tistimi, ki pravijo, da pazi, kaj kupiš. Kar se mene tiče, vem, da čisto vsak dan ne bom imela časa pečt sladkarij, (verjetno tuid ti ne) in če jih ne kupim v trgovini, jih čisto vsak dan ne bo na razpolagao (to je seveda utopija, ker pri nama vedno so, jih kupujeva in delava, včasih pa še njegova mami kake kekse poturi:), ampak če bi hujšala, bi tako naredila. ko sem mela tisto železovo dieto, kjer piškotov in sladkarij niti pogledat ne smeš, nisem kupila nič sladkega. 

Če pečeš sama, recimo zdaj krofe, si daj dva zase na stran, ostale pa na drug krožnik, v drugo škatlo in si magari zraven napiši - za otroke, moža,... Tako boš imela slabo vest, da bi jih njim pojedla in jih boš pustila pri miru. Dva si pa komot privoščiš, vsaj zdaj za pusta. pa boljše, da poješ 2 z užitkom, kot pa nobenega s strašnim odrekanjem, ki se ti naslednji dan maščuje tako, d ajih poješ 8 s slabo vestjo:)

Pa naredi si zdrave prigrizke, ki dobro zgledajo. To je ful pomembno, da dobro zgleda, ker imaš zdaj primankljaj razvajanja, prej si imela čike in čokolado, zdaj pa tega ni več in moraš si dat občutek, da se maš še vedno rada in da se nočeš trpinčit. Moraš imet občutek, da uživaš tudi pri tej hrani.

Včasih najdeš kaj pametnega na kaki speltni strani z idejami za otroke, saj verjetno iz svojih izkušenj veš, da je baje treba bit zelo zvit, da zelenjavo vanje spraviš:) Jaz sem nama kupila dve plastični posodici, ki se pereta v stroju, se dobro zapreta in sta prozorni, da vidiš, kaj je not. POtem zjutraj ali zvečer ostragam korenček, umijem kumaro, paradižnik ali  papriko,.. in zrežem na lepe trakove in zložim v posodici. Zgeda ful lepo in apetitlih, sploh če so različne barve in različne oblike:) Tudi kadar ti ostane pol kosa zelenjave pri kuhi, ga lepo operi in nareži na kose, ki jih je enostavno jest in daj not in mej to za prigrizek. Lahko vzameš sabo v službo, tudi s kolesom (sploh priporočljivo, če želiš shujšat), se ne stučka ali imaš doma v hladilniku par dni - upam,da boš itak prej pojedla. Daj si na najbolj viden del hladilnika, da bo to prvo, kar boš videla. Lahko si še dekoriraš s kakim svežim zeliščem. Potem imaš občutek, da se razvajaš tudi s tem, če imaš tudi sicer rada zelenjavo, ti bo zagotovo všeč. Ker je pri zelenjavi problem, da se nam je ne da it pucat in strgat in rezat, sploh ne vmes, med delom. Takole jo pa (vsaj nekateri) kar radi grizljamo...

Enako si lahko na koščke zrežeš tudi sadje, samo da je tu bolj priporočljivo, da so kocke, ne trakove, ker je lažje jest, manj soka uide. In potem vse skup zmešaš v sadno solato, preliješ z malo limoninega soka, če it je prekislo pa daj še žlico javorjevega sirupa zraven, da fajn aromo in ni tako sladek (torej kaloričen) kot med in sladkor. lahko daš not tudi žlico rozin, ne rečem, da so čito dietne, ampak glavno je, da se navadiš, da ima lahko tuid zdrava hrana dober okus, pa magari na začetku malo manj shujšaš. Potem če to ne bo dosti, lahko še vedno vržeš ven vse te zadeve, pa se ne boš počutila tako prkrajšane, kot če narediš vse to naenkrat.

Se ti splača investirat v par takih zdravih "nadomestkov", da boš imela občutek, da si še vedno nekaj privoščiš. ne kupiš snikersov &co., pa kupiš rajši javorjev sirup, rozine, pinjole, mango, papajo, bio limone... MORAŠ imet občutek, da se razvajaš, samo z drugimi stvarmi! Kupi katerokoli sadje ali zelenjavo ti paše! ne tu šparat in ne se nazaj držat pri sadju. Moraš imet en ventil in sadje je fajn nadomestek za sladkarije, sploh eksotično, ker imaš občutek, da si se pocartal.

Potem si lahko narediš kake zdrave sendviče, namesto bela žemlja, šunka, salama, sir, vzameš polnozrnato štručko in skuto, zmešano z malo kisle smetane in veliko svežih zelišč, namažeš, flikneš gor na trakove narezano zelenjavo in po želji še košček sira, pa je. Ni nič slabši tak sendvič, seveda ne vsak dan isti, ampak zelišč in začimb je ogromno in ga lahko kar pogosto ješ, ap je vsakič drugačen.

Jaz sem si zdaj, na začetku, ko mi še ni bilo ves čas slabo, rekla, da ne bom več skoz grizljala sladkarij, ker je zdaj pač prigirizkov več in to ne bi bilo več zdravo. In tako imam še vedno tudi sladke malice, ampak tudi veliko drugačnih, no, saj po pravici povedano, sem jih imela že prej, samo zdaj je teh drugih več, ker pač več pojem. Rekla sem si, da si lahko kupim katerokoli sadje ali zelenjavo ali zdravo zadevo, tudi če je draga, potem pa namesto tega ne kupujem raznega junka. Itak že prej nisem bila navajena veliko tega kupovat, ampak včasih se kar razvadiš, najprej kupiš eno vrečko bonbonov sem pa tja, potem vsakič, potem sta to že dve, tri vrečke... potem pa 2x ne greš več med tiste police in spet pozabiš. če si seveda dalj časa hodil tja, te seveda bolj vleče. Zato imam jaz tako taktiko, da vsake toliko ne grem, da se ne bi preveč navadila:) pa ker greva v trgovino 1x na 14 dni, se tudi ne sekiram, če takrat kaj takega kupiva, ampak če bi hujšala, pa ne bi.

jaz vem, da bi mi bilo grozno hujšat, zato neskončno občudujem vse, ki se že samo spravijo in podstopijo česa takega, že tista železova dieta mi je bila živo mučenje, pa lahko poješ (količinsko) kolikor želiš, samo samo določeno hrano... Meni kozarec vode ne bi prav dosti pomagal, res pa nisem glih debela (trenutno mam 57 kil pri cca 170 cm, samo niso vse moje:). Sem takrat probala tuid to, pa se mi je zdelo, ko da sama sebe zafrkavam v glavo. je pa za probat, če ne drugega, za trentek pozabiš, pa pit je itak treba veliko. 

kar se tiče pijače, si najdi nekaj, kar ti je všeč in po možnosti ni preveč kalorično. ne pa si zdaj rečt, nič čikov, nič sladkarij, nič mastnega, nič gaziranega,... ker boš imela občutek, ko da se mazohistično mučiš. Dovoli si kaj, samo ne lih 8 krofov naenkrat:) če imaš strašno rada gazirane pijače, pij kako lahko Cocto ali Deit, če imaš rada cedevito, si jo privošči, pa si naredi mičkeno bolj redko kot po navadi, saj telo se potem itak navadi in ti kmalu rata enako okusna. ne si zdaj rečt nič sladkega, samo izbiraj! naredi si naravno limonado, pomarančni sok iz stisnjenih pomaranč, če imaš sokovnik, lahko probaš tudi zelenjavne sokove, če so ti všeč.

namesto cvrtega peciva si naredi sadno torto,  eno sem dala v bazo, ki nima niti  grama dodane maščobe (nekaj je je tudi v moki, ampak to ti ne bo škodilo),  čokoladni sorbet prav tako, tudi v bazi. 

V bistvu je dosti zdravih sladkih zadev, sploh sadnih:) Ena boljših pogruntavščin so recimo shake -i (šejki) - v bistvu zmiksano sadje, ki mu dodaš recimo mleko, jogurt, lahko pa tuid samo ledene kocke. če nimaš shakerja, si ga kupi za začetek hujšanja, boš dobila malo motivacije. če rabiš kake recepte, povej, sicer pa dela vse. Shake dobi sladek okus, če dodaš banano, čeprav ne dodaš nič sladkorja, po moje je to boljša izbira, banana sicer ni nizkokalorična, ampak ni nezdrava in tudi ni tako zelo redilna, da si ne bi smela privoščit pol banane in kot sem rekla, ne smeš se odrekat vsemu, ker se boš sama sebi uprla! to si lahko mirno brez slabe vesti narediš tudi zvečer, si serviraš v lep visok kozares s slamico in dežničkom ali kolutom kivija, banane ali limone na robu... in brez skrbi, da se boš počutila tako razvajano, kot če bi ti nekdo odprl milko:)

Potem si čez kakih 14 dni kupi za nagrado kake lepe kozarce za shake, recimo, niti niso tako dragi, da bi bankrotirala zato (recimo tok kot ena tavelika milka, hehe), potem enkrat vmes dežničke za sadne nealkoholne koktejle, pa pladenjček za ledene kocke takih oblik, kot so ti všeč. potem pa v ledene kocke zamrzni litiče sveže mete, recimo, bo pijača, tudi voda, sploh pa limonada dobila dober okus. in ker lepo izgleda, boš spet imela občutek, da se razvajaš, čeprav ne bo nič čokolade zraven:)

pa privošči si kakav z manjmastnim mlekom. V službi imamo polnomastnega, pa je meni premočen in si ga kar z vodo razredčim. če imate tudi vi takega, lahko probaš, razlike v okusu, ko daš zraven kakav, skoraj ni. Lahko si kdaj privoščiš tudi ledeno kavo s tistim čokoladnim sorbetom, recimo. Je prav dobro, pa ni mastno. Ali pa kavino granito (tudi moj recept v bazi), lahko še malo zmanjšaš količino sladkorja, čisto brez je pa zanič, sem probala enkrat za hec.

Če ti je kaj v uteho, meni gre tudi strašno na živce, ker me počasi začenjajo žulit hlače Samo se ne sekiram, ker vem, da bo še nekaj časa tako in bom pač morala zamenjat vsaj hlače, itak je super, da lahko še vedno nosim svoje stare cote. Jem sicer veliko in kadar le lahko, ker se še nisem prav dosti zredila (3 kile v 4,5 mesecih), ampak nimam pa Recine  metode, mleka bo že dovolj, če je že zdaj E košarica, pa sem komaj malo čez pol, potem bo tudi potem dosti, špeh pa mleko itak ni isto:) če bom videla, da grejo tele kile še kam drugam kot morajo, pa bom začela že vmes pazit, ker najmanj kar bom rabila čez par mesecev, je pa to, da bi morala hujšat. Upam, da mi ne bo treba.

Upam, da ti bo tale esej kaj pomagal, dal kaj volje ali pa vsaj kako idejo in ti bo šlo lažje. Začni s ponedeljkom, če si si zbrala ponedeljek, ni pa treba se zdaj v sob. in ned. totalno nažret vsega živega:) Ampak si privošči pust, sicer boš ves čas imela občutek, da si se za nekaj prikrajšala, to pa ni lih dobro za motivacijo:) Drži se, držimo pesti zate, pa piši kaj, kako ti gre in če rabiš še kako idejo!

14. feb 2007 11:31

Veri, krasno si tole napisala!!! Jaz sem po branju tvojega "eseja" dobila odlično motivacijo za izgubo mojih 10 kg, hvala ti. Tudi jaz se občasno pocrkljam s kakim shake-om, vendar mi zmanjkuje idej, zato prosim, če lahko pošlješ kakšen recept.

Jaz obožujem različne čaje, zato jih spijem ogromne količine, brez sladkorja seveda. Poleg tega sem mahnjena tudi na različne lončke za čaj in tudi čaj serviran v lep lonček je lahko crkljanje ali pa nagrada, ker sem se odrekla npr. gazirani pijači. Za pusta bom pa zamižala na eno oko in si privoščila kakšen krof.

lp

14. feb 2007 11:37

Uau, Veri, dobra si. Res si polna dobrih idej. :)

Sem z veseljem prebrala cel tvoj "esej", moram si ga shraniti za takrat, ko se bom še jaz lotila hujšanja. :)

14. feb 2007 14:54

Reca, za zadnjo kilo, ki jo imam več , si pa ravno ti kriva ( no ne dobesedno), če ne bi blo tle gor  tvojih krofov, ki jih vsi tako hvalijo in ne zastonj, jih jaz ne bi naredila in pojedla 8 komadov. na žalost sem taka, da stvari, ki so mi dobre ne morem gledat in hodit mimo, kot to lahko naredijo  moji otroci in moj mož.pojejo 1 kos in že imajo dovolj oz. si rečejo - več ne smem. in kaj se zgodi? stan se mi škoda zdi vržt in tako večina konča v mojem želodcu.

tako je sedaj. prej, pred pol leta sem bila pa bolj disciplinirana in verjamen, da bo ta čas spet prišel. nasploh je pa pri meni tako, da  se izmenjavata disciplinirani in nedisciplinirani čas. zdaj je pač čas krofov in ko bo pust mimo, upam, da začnem  - ne s shujševalno,ampak bolj zdravo z več gibanja. bi te pa prosila, če se ti da, da mi na ZS napišeš kako je tebi uspelo sklatit kilograme, glede na to kakšne dobrote pečeš in poješ toliko kot rabiš.vse informacije, izkušnje so dobrodošle.

Veri - kar si napisala si bom pa sprintala in v miru prebrala (zdaj sem v službi). Hvala, da si se tako potrudila, če se pa slučajno še kaj spomniš, pa kar napiši. lahko tudi na ZS.

lep dan

maja

14. feb 2007 16:31

Hja......pri vsem tem še vedno ostane en problem. Shujšati namreč ni tažko, pač pa je zelo težko novo težo obdržati. Da se razumemo - ne govorim o eni ali dveh kilah viška, ki se naberejo na dopustu ali čez praznike, pač pa o nas debeluhih, ki imamo 10 ali 20 kil preveč in je jasno, da niso posledica samo enega tedna lenarjenja in natepavanja krofov za pusta. Dejstvo je, da če hočeš ostati suh, potem NIKOLI ne smeš več jesti tako, kot si jedel prej, in NIKOLI ne smeš več živeti tako, kot si bil navajen. "Nikoli več" pa je zelo dolgo,  že vedno pride kaj vmes, problemi doma in v službi pa take reči, in zato to večini ne uspe. No, vsaj meni ni uspelo znižane teže držati več kot 3 leta,  potem so pa šle kile spet nazaj gor, da ne omenjam tistih x hujšanj, ko so šle nazaj gor še malo hitreje kot prej dol. Če je med kulinariki kdo, ki je pošteno shujšal in je ostal enak tudi še po desetih letih....lepo prosim, naj se javi.

Lep pozdrav,

Sonja