Prispevek k gospodinjstvu

21. apr 2006 21:56

ja seveda, Jernej, s tem se pa strinjam. Mi bomo plačali dolgove pretekle generacije. Kreditov ni, stanovanja so razprodana, cene nepremičnin so poskočile v nebo, povrhu vsega bomo kot starci morali delat (jaz na primer do 64 leta), pri tem pa gledam svoje sosede vse vesele in nasmejane sredi petdesetih in že nekaj let v penzionu. Povrhu vsega je bil njihov začetni penzjon 80 % plače, moj bo pa 30 %. In zato mi grejo vsakokrat lasje pokonci, ko upokojenci zahtevajo višje pokojnine. Pokojnine so previsoke (Seveda so izjeme, mnogo upokojencev ima nizke pokojnine), to je dejstvo in ljudje so se pramladi upokojevali. Reševanje brezposelnosti z zgodnjimi upokojitvam, bomo še dolga leta plačevali. Primer pokojnin. Prijateljica, njena sestra in svak so univerzitetno izobraženi (dva od njiju z magisterijem, dva delata v javnem sektorju, eden v zasebnem - gospodarstvo). Zaslužijo manj kot znese pokojnina prijateljičinih staršev. Mama ima visoko šolo in je bila direktorica doma za upokojence, oče s srednjo izobrazbo komercialist. Jernej, zaradi tega ker je prejšnja generacija relativno dobro živela na račun zajedanja zdravih temeljev prihodnje, so še vedno vsi navdušeni nad prejšnjim sistemom. Ampak to je že druga zgodba. Problem naše generacije je, da smo bili vzgojeni po socialistično, potem smo bili pa čez noč vrženi v kapitalizem. In ravno premladi smo, da bi imeli kvizkote (razen certifikatov) od prej. In prestari, da bi lahko spremenili svojo miselnost. Mene pa še vedno vznemirja, kako bom lahko pri 64 letih vzdržala ta tempo v službi. Sem v javnem sektorju, vendar na trgu (znanost).

21. apr 2006 21:59

Tudi meni gredo lasje pokonci Vrana

21. apr 2006 22:08

Ja rews pri 45 jih je šlo toliko v pokoj. Zdravih Te prispevke ki jaz plačujem (večjih ne zmorem zaenkrat) bom imel 24 jurjev penzije Itak bom pa delal do 73 leta sem naračunal, tako da... Ja cene nepremičnin so šle do neba, včasih si marsikje s službo dobil še stanovanje. Danes se voziš v drugo mesto, samo če je le služba, kakšno stanovanje neki... Enim je bilo fajn prej pa so se prilagodili, da tudi zdaj dobro uspevajo. Enega konkretnega vem na ministrstvu, ki je ne grede na to, kateri sistem je gor, pri koritu Ampak to je res druga zgodba, morda bom odprl kolumno Jernejevi zapisi, poseben forum, bom vsak teden kaj napisal. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

21. apr 2006 22:21

jernej je napisal/a:

Ampak to je res druga zgodba, morda bom odprl kolumno Jernejevi zapisi, poseben forum, bom vsak teden kaj napisal. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

Blog Jernej, blog, da boš v trendu. Aja, pa še enega za Aleksandra, to je baje tudi ultra moderno. Malo šale, da ne bomo zamorjeni... lp, Marija

21. apr 2006 22:42

damjana je napisal/a:

Kalcicl, če sta kupila parcelo in zgradila hišo s povprečno plačo, dam pa res kapo dol! Prej sta bila pa najbrž podnajemnika, ker će ti nihče ne pomaga finančno oz. starši živijo v enoinpol sobnem stanovanju in te ne morejo imeti pod streho z družino, ne gre drugače, a ne. In če je bilo tako, res. Čestitke! Damjana mjana

Danjana parcelo sva dobila.Živela pa sva pri starših v majhni sobi .Kuhinjo in vse ostalo sva delila,prav tako stroške,čeprav moram reči da so bili bistveno nižji kot pa sedaj ko sva na svojem(ni bilo kabelske,interneta...)Imava pa avto ,ki bo letos dopolnl častitljivih 10 let in je revež že čisto zdelan,ampak na drugega ne smeva računati vsaj še 2 leti. Imava kredit,ki se je takrat delil za mlade družine(obresti so velike),potem še kakšen kratkoročni kredit.Pri notranji opremi še kar nekaj manjka,ampak počasi do penzije mogoče bo tudi to(8sploh če bomo morali delati do64 let)_kar si v mojem poklicu sploh ne morem predstavljati. kalcicl

22. apr 2006 9:04

Vrag si ga vedi, koliko pokojninskih reform bomo še dali skozi do penzije. Zato kar mirno kri, pa lase dol. Lep dan vam želim, Dolores

22. apr 2006 9:06

Ja, saj se mi je zdelo, da sta nekaj vendarle morala dobiti. Jaz sem rekla, da če začneš iz nič, se ne da kar do hiše. Pa če ne moreš živeti doma in si prisiljen v podnajemništvo, tudi ne. Parcele so vsaj polovica cene hiše oz. še več, vsaj v osrednji Sloveniji. Če bi nama z možem kdo podaril parcelo, bi tudi verjetno do penzije postavila hišo Ker nimava sorodstva oz. prijateljev, ki bi pomagali z gradnjo. Ker tudi to je veliko, če imaš koga. Hotela sem le reči, da tisti, ki se trkajo, da so vse sami, se skoraj brez izjem ugotovi, da še zdaleč ni tako. Ker tudi podarjena parcela ni nič, vsaj zame ne. Pa lep pozdrav! Damjana

22. apr 2006 9:13

Ja, po mojem ima Doroteja prav - v vsaki generaciji se itak zgodi vsaj ena stvar, ki temeljito "prerazporedi" finance (vojna, nacionalizacija, denacionalizacija, inflacija in tako naprej), tko da po mojem na tisto, kar se bo dogajalo cez 30 let, nimamo dosti vpliva. lp, proxima

22. apr 2006 9:26

Za primerjavo cen vam povem, da z denarjem od prodaje novejšega 4-sobnega stanovanja (86 m2) v Mariboru na Taboru, kupujem garsonjero (37 m2) v Ljubljani na Viču, pa še dodati moram 6 miljonov!!! Da,da, pomembno je tudi kje prodajaš in kje kupuješ! lp Nena Nena-morje

22. apr 2006 10:14

Mi smo gradili v začetku 80 pa ni bilo nič lahko. Dobil si kredit to je res, ampak ko si ga začel odplačevati se je to fino poznalo pri plači. Na srečo ali na žalost se je zgodila inflacija, ki je kredit nekoliko omilila. Vendar hiša še do danes ni končana in pri teh cenah in pogovjih verjetno ne bo nikoli razen če si bo kateri od sinov urejal stanovanje. Kar se pa stanovanj tiče je v mestu zelo težko z njimi in so tudi izredno draga. Za vrednost garsonijere v Ljubljani dobiš v našem koncu kmečko hišo z nekaj zemlje. Do Ljubljane pa imaš 1 uro vožnje. lep sončen dan vsem skupaj zinka