Prispevek k gospodinjstvu

20. apr 2006 8:21

Ursa40, mislim, da ni prav, da obsojaš Lidko. Meni se zdi svetla izjema, ki potrjuje pravilo, da le s trudom prislužena stvar nudi pravo zadovoljstvo in da le tisti, ki denar prisluži v potu svojega obraza, le-tega zna ceniti. Očitno je bila Lidka poleg lagodnega življenja bila deležna tudi prave in načelne vzgoje. Pa brez zamere Ursa40. Lp Dolores

20. apr 2006 8:30

Hotela sem povedat, da sva zelo zelo veliko varčevala. Da si nisva privoščila, da sva se marsičemu odpovedala in na ta račun imava danes dovolj, da bova hiško zgradila. A tukaj tiči zajček? Ko nekomu ni jasno, da si nekdo s svojim delom privarčuje denar? Ne vem, zakaj bi bila razvajenka zaradi tega. Moje kolegice so hodile na potovanja, pa kupovale drage cunjice, jaz pa malo drugače... Je tudi politika mojih staršev malce drugačna... Vse pa je odvisno od vzgoje. Ker nič ne pomaga, če otrok prispeva doma recimo nekaj deset tisoč tolarjev, ostalo pa porabi kakorkoli že. Jih poznam kar nekaj takšnih. So stari blizu trideset, mami plačujejo, da je tiho, na prihodnost pa ne mislijo. Ni avta, ni izpita, ni privarčevanega denarja in očitno res mislijo tako udobno živeti pri starših do štiridesetega? Ker očitno je res fino. Mogoče bom spet povedala kaj bolj na hitro, ampak se to meni ne zdi rešitev, da bo otrok cenil denar. Začne se že prej, zdavnaj prej. Otroci rabijo živeti s tem in vzgajani morajo biti v pravem duhu. Pri nas zdaj dela ena študentka, ki je sama s fantom privarčevala za parcelo, dala delati načrt in zdaj bo gradila hišo. Ampak zelo skromno. Sploh nisem vedela, da se da za tako nizke cene recimo kupiti zemljo, pa načrt... Ampak očitno se da. In jo občudujem. Res. In to, ko se govori, da se ne da, da je drago... predrago... Odvisno, s čim smo zadovoljni... Se pa da, tudi z malo denarja...

20. apr 2006 9:09

Lidika, iz kakšnega gnezda si pa ti sfrčala, da pri tvojih letih tako razmišljaš?! Zdi se mi, da zelo zelo malo mladih ljudi tako razmišlja kot ti. Samo, paziti pa moraš, ker mladost in življenje tako hitro mine; in ko se ozreš nazaj vidiš, da je bilo eno samo garanje in šparanje ter nič drugega. Nekaj si pa tudi moraš privoščiti. Želim ti čim prejšnjo postavitev hišice. Pozdravček!

20. apr 2006 9:25

Sem pač izjema, ki potrjuje pravilo. Moj mož prav tako; le kje sva se našla??? Glede na to, da sva na svojem, pustiva svoje starše na miru. Kar se tiče vsega, financ in pomoči. Meni mama nikoli ne skuha, ne zlika, ne pospravi... Tamalo mi kdaj popazi zvečer, ker to si pa privoščiva; kdaj pa kdaj izhod ven, ker dojenčki SO naporni. Starši pa so zadovoljni, da nimajo ne vem kakih skrbi glede naju. Saj verjetno bo kdo tudi kaj pomagal pri opremljenju. Čeprav se ne zanašam na to. Lahko bom samo zelo vesela, če bo kdo ponudil pomoč. Vse ostalo je najina skrb. Jaz vam hočem samo pokazat, kako smo mi zrastli gor. Pri kakšni vzgoji. In meni se to ne zdi napačno, težila bom celo k temu, da bom tudi sama hčerki pomagala na podoben način. Če bom le lahko. Dragička, Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 20. apr 2006 09:30:00

20. apr 2006 10:27

HAJ; Poročila sva se mlada in z dvema otrokoma živela 7 let v skupnem gospodinjstvu pri starših na kmetiji. Hodila sva v službo, mama je varovala punčki, vsi skupaj pa smo pridno delali na kmetiji. Denarja nisva dajala nič, so rekli starši, da naj pomagava in varčujeva za hišo. Torej, nič stroškov ni bilo, samo pridne roke in šparanje do zadnjega ficka. Bajtico smo pa tudi ogromno sami delali. V 7 letih smo se preselili v svojo hišo. Ne moji in ne njegovi strši niso mogli prispevati NIČ (če ni - ni!!). Še zdaj gledam za 10 let nazaj kako smo to zmogli. Zdaj imava navadne (srednje) plače in tri najstniške otroke. Zaradi sprotnih stroškov ne ostane skoraj NIČ. Lahko vidim, zakaj smo lahko včasih varčevali.... Največ kar so nama lahko dali je bilo, da so naju naučili delati. To isto POSKUŠAM pri svojih otrocih. Delam v jelovici in veste kakšna je navada za nakupu montažnih hiš???? Starši kupijo parcelo, otroci pa se zapufajo za hišo....????!!!! Še to dopišem: Smo se s sosedom pogovarjali prejšnji večer. Ko so pred 4 meseci svojemo sinčiju pri 26 letih( ki ima krasno plačo in jo porabi za avto, policaje in frkljice) končno zaračunali 30.000 na mesec, se je odselil....) Od takrat je dvakrat prišel na obisk....!!! MARINKA Sporočilo je spremenil(a) mslabetka dne 20. apr 2006 10:35:09

20. apr 2006 10:49

Pri moževih starših je bilo vedno dovolj denarja pri hiši, ne njemu ne sestri ne bi bilo treba delat. Ampak sta morala oba, od gimnazijskih let naprej, delati preko študentskega servisa in si marsikaj kupiti sama. In sta se naučila ravnati z denarjem, tudi zaradi tega, ker sta ga znala zaslužit. Moji starši so imeli veliko manj (dve uslužbenski plači proti dvema obrtnikoma), pa je imel mož manj žepnine kot jaz. Tako da lidko povsem razumem - tudi v družinah, kjer je denarja dovolj, ni nujno, da otroci - ob pravilnem odnosu do denarja - postanejo razvajeni, ampak se lahko naučijo smortnega ravnaja, varčevanja. In na koncu koncev - kaj pa je to, imeti dovolj deanrja? Za nekoga morda samo to, da se lahko skromno hrani in komaj plačuje položnice, za nekoga drugega morda zmožnost, da si uredi stanovanje po latni želji in privošči dober avto, za nekoga pa pomeni dovolj denarja samo to, da si lahko v tropih privošči sanjsko hiško in se oblači in obuva zgolj "znamkice"...Mamamia mamamia

20. apr 2006 11:03

mislim, je toliko različnih situacij... Ravnokar sem prišla s kave, moje prijateljica je šla delat po porodniškem dopustu. Tašča ji je naročila čistilko, pa eno, ki ji hodi likat. Skuha ji in prinese na dom. Pač ne stanuje daleč. Njena mama pa kuha, plačuje kredit za stanovanje, pospravlja in pazi malo pikico... Onadva pa imata svoj dohodek samo sama zase in hčerkico. S tem, da njej ni treba narediti nič. Verjetno ni vse tako idealno, kot se sliši, imajo pa veliiiko prostega časa, da so lahko skupaj. Jaz pa delam, delam, sem s svojo hčerkico, dvakrat se obrnem, pa gre spat. Po drugi strani pa sem trmasta in hočem vse sama. Mi nekako ne diši, da bi mi drugi krojili življenje...

20. apr 2006 14:04

[citat=--ursa40--]lidka ,če ne zameriš zdiš se mi razvajena deklica ,ki ji nikoli ni bilo potrebno za nobeno stvar malce potrpeti.Sicer pa meni poved da imata DENARJA DOVOLJ pove vse o tebi.Pa ne misli ,da ti zavidam le zdi se mi da ljudje ki imajo denarja resnično dovolj tega sigurno ne razlagajo na forumih kot ja naša kulči .Pa lep pozdrav in brez zamere. Moj prispevek na zgornji citat: Sem brez besed. Na svetu lahko živijo tudi taki ljudje, kot je Lidka. Ursa, ali bi raje videla, da bi bila zelo revna. Vedno sem raje videla okoli sebe ljudi, ki imajo več imetja kot jaz. Pa brez zamere! Migla Sporočilo je spremenil(a) Migla dne 20. apr 2006 14:14:22

20. apr 2006 14:07

[citat=--mslabetka--]HAJ; Še to dopišem: Smo se s sosedom pogovarjali prejšnji večer. Ko so pred 4 meseci svojemo sinčiju pri 26 letih( ki ima krasno plačo in jo porabi za avto, policaje in frkljice) končno zaračunali 30.000 na mesec, se je odselil....) Od takrat je dvakrat prišel na obisk....!!! MARINKA Brez komentarja. Migla

20. apr 2006 14:13

Se opravičujem, ker ne znam zgornjih dveh citatov pritrditi v okvirčku, sem naredila malo drugače. Toda spodaj pod citati so napisani moji komentarji nanje. S to temo sem zaključila. Imejte lep dan Migla