"bonton"...?

1. jun 2010 21:52

Evo, tudi danes isto, v šparu in hoferju: vse sami eni sterčki gužvo delajo, da en študent pop....

 

ežoj

1. jun 2010 21:59

Mi smo pa na travniku rožice nabirali in ni bilo nobene gužve. Nihče ni pop... in vse je bilo mirno. ;-) Dobrojedka

1. jun 2010 21:59

ni druge, ežoj, boš moral spet par jajc zabrisat v palament, pa ti bo odleglo! Ker pa se znaš obnašat, vem, da boš pri vsakem metu rekel "pardon". Sonja

1. jun 2010 22:17

Zdajle sem pa jaz v dilemi. Ali naj v prihodnje nekomu, ki mu je umrl starejši človek, izrečem sožalje ali naj raje rečem :"Bodite veseli, en vzdrževani manj!"? Ampak poznam mnogo ""vzdrževanih", ki pomagajo vzdrževati svoje otroke, vnuke.... Saj res! Kako pa kaj z bontonom pri pogrebih? Se med spremljanjem pokojnika na zadnjo pot veselo menimo o načrtih za dopust, opravljamo znance in neznance? Se posvetimo tistemu, ki odhaja od nas ali pa komaj čakamo, da bo ceremonije konec, ker se nam mudi? In če se nam mudi, smo si kar lepo sami krivi in nikakor nam tega niso krivi gnoji v vrsti pred nami. Ker oni so bili tam pač pred nami, nam se je pa mudilo še preden smo tja prišli. Bi potemtakem rekla, da sem jaz sama večji gnoj, ker ne uspem stvari urediti pravočasno. japaja

1. jun 2010 22:23

Zadnjič sem tavečji hčeri kupila Allstarke, pri blagajni mi je padla okrog vratu in rekla: "Hvala, mami!"Trgovka je nejeverno pogledala in rekla, da česa takega pa že dolgo ni doživela. Me je skoraj kap ob tej izjavi, meni se zdijo take stvari logične :)

Sama ne morem reči, da smo ljudje neolikani, mogoče so v manjših krajih odnosi med ljudmi drugačni... Kdaj pa kdaj me kaj zbode, včasih stegnem jezik (pri parkingih za invalide vedno, ali pa če kdo papirček na tla vrže, tudi vedno rečem, gospa, nekaj vam je na tla padlo :)))))

Poskušam reagirati tako, da nevljudneža zmedem s prijaznostjo. Učinka sta dva in oba zelo zadovoljujoča - prvič, lahko sprevidi, da je bil nevljuden in se nasmehne, in drugič, lahko totalno popeni, ker me ni sprovociral. To je pa tudi fajn občutek :)

jasna

1. jun 2010 22:48

Meni se pa po malem že zdite kičasti, tako govorite oh-in-sploh.  

Bom samokritična... Z dvorišča zavijam levo in se ustavim pred rdečim semaforjem (moram malo izsiliti, ker se malokdaj zgodi, da kdo ponudi prednost). Zadnji konec avtomobila stoji še vedno na nasprotnem pasu zato se mi mudi. Proti rdečem semaforju pridrvi mlado dekle, očala na nosu, GSM na rami..., dam ji kratki namig, če me pusti.... Na mojo grozo, pokaže mi "fakiča" (nevem, kako se drugače reče dvignjenemu sredincu). Zelena se prižge, ona oddrvi; mene naslednji spusti..., besna vpijem "krava neumna, GSM si porini nekam...", žal, ni me slišala.

Pozdravček!

1. jun 2010 22:54

Drejček je napisal: Evo ti eno mojih prigod: stojim na pošti, ker sem dobil priporočeno pošiljko, ob pol petih popoldan. Eno samo okence, vrsta do vrat, gospa, ki tam dela, ne ve več, kje se je glava drži. Pred mano penzjoner, ki v slabe pol ure bolšči nekam v daljavo, ko pride na vrsto, da s tresočo roko položnice na pult, ko mu gospa pokasira, začne šteti denar, potem išče očala, vmes 2x vpraša če je že dovolj. Se oproščam izrazu, ampak koji ***** se ta gnoj doma ni mogel pripraviti? A ne zna na peš seštevati stotic desetic, enic in decimalk? Pa a nima dopoldan časa prit na pošto, ko ni ljudi, ki s(m)o po službah? In tako dalje, in tako dalje, et cetera. konec citata Je pa življenje nepredvidljivo in včasih zelo surovo. In nekaterim ni dano niti, da bi takšne zastoje povzročali zaradi let, ki jih prenašajo na svojem križu. Mnogo je razlogov zaradi katerih postanejo roke tresoče, misli počasnejše, pogled skaljen. Se zgodi pogosto takrat, ko se človek počuti najmočnejšega in nepremaglijvega. Vesolje natančno izvršuje svoje poslanstvo in nam ne bo nikoli jasno po kakšnem ključu. Zato je prav, da smo strpni do tistih, ki niso več tako okretni kot mi, ker bomo mogoče tudi mi hvaležni ljudem, ki bodo strpni z nami, mogoče s kom, ki nam je zelo drag in se zanj bojimo in ne želimo, da bi ga kdo prizadel le zato, ker ne zna obvladati svojih čustev. Glede vljudnosti mladih in starih pa se ne bi bilo pošteno opredeljevati. V obeh skupinah najdemo takšne in drugačne. V povprečju torej enaki. zeta

1. jun 2010 23:03

In od kod tebi zamisel, kozamurnik, da te želim kakorkoli poučevati? In kje, lepo prosim, sem zapisala, da ti kogarkoli žališ ali zmerjaš?

Drejčka sem zagovarjala zato, ker ga (recimo) malo bolje poznam. In slučajno vem tudi od drugih, da je v redu fant. To ne pomeni, da podpiram njegove besede. Če že hočeš slišati, so se mi zdele čez mejo. A ga ne bom obsojala, ker sem tudi sama krvava pod kožo.

tulka

1. jun 2010 23:12

Eh, res drejcku tista izjava res ni v čast. Je pa odraz vse nestrpnosti, ki jo v naši družbi srečujemo na vsakem koraku in NIKAKOR ne samo pri mladih. Povsod, od prometa do trgovine, čakalnic, tudi medijev; da ne govorim o nivoju političnega dialoga ali raznih komentarjev novic na spletnih straneh in blogih. Tudi prvi post v tej temi pravzaprav sodi sem zraven.

Včasih se mi zdi, da je prav moderno kritizirati in se razburjati vsevprek, seveda najbolj glasno takrat, ko ni pravih argumentov. Še enkrat pa poudarjam, nikakor ni to problem samo pri mladih, in strinjam se z drejckom, da mora vsak pomesti najprej pred svojim pragom, preden drugega - osebno ali kot družbeno skupino - kar tako obsodi.

 

Mimogrede, tudi drejckova zgodba - če izpustimo sočen komentar, ki bi ga pač moral zadržati zase - ima tudi drugo plat. Ne verjamem, da ga je zmotila  tresoča roka, zamegeljen pogled  in počasen korak, ampak ... konec koncev je tudi tisti možakar  čakal v vrsti pol ure:  menda bi se pa lahko, v znak spoštovanja časa ostalih, prej vsaj malo pripravil. Saj vsi poznamo takšne primere, ko nekdo šele na okencu začne pripravljat papirje, preštevat denar, iskat dokumente, očala  itd.  To ni povezano niti s starostjo niti z izobrazbo niti z boleznijo - gre preprosto za nespoštovanje časa soljudi.

 

Takšnih primerov, ko nekdo  skuša na vsak način izsiliti svoje, bi gotovo vsak izmed nas naštel kar nekaj. Npr., mene zadnje čase ob živce spravljajo telefoni. V službi imamo  - tako kot najbrž povsod - zaporedne interne številke. Če kličeš na xxx xx x0 ali xxx xx x1, dobiš centralo. xxx xx x2 je fax. Potem je številk seveda še cel kup. Jaz imam pa to smolo, da se oglasim na xxx xx x4.  In ker je centrala pogosto prezasedena, ljudje mirno kličejo vse številke po vrsti, dokler se jim nekdo ne oglasi.  Seveda  jaz vljudno razlagam, da to pač ni centrala, da te in te informacije nimam, da nimam kam pogledat, da nimam kam prevezat, da ne morem... ... . Da bi se kdo opravičil za nepotreben klic in motenje, še nisem doživela. Da bi vsaj odnehal, ko vidi, da ni poklical na pravo mesto  -  zadnjič sem vsej vljudnosti navkljub po 5 minutah prepričevanja odložila slušalko, ker se debate enostavno ni dalo zaključit.  

Mladi, stari, moški, ženske, študenti ali penzionisti, vzdrževani ali ne, vsi so/smo enaki - tudi enako problematični.

Seveda smo tudi vsi  enakopravni - čeprav starejši pogosto mislijo, da so malo bolj enakopravni kot mladi.

Nasja

Sporočilo je spremenil(a) Nasja dne 01. 2010 23:15

1. jun 2010 23:22

Jaz se pa vedno zahvalim vozniku za prijaznost, ko mi ustavi na prehodu za pešce, čeprav je to pravzaprav dolžan storiti.Škoda Vanja, ker nisi naletela name, ko si ustavljala avto na prehodu... Pred mnogimi leti, ko sem bila še mlada in neumna, sem večkrat reagirala s kakšnim butcem in se jezila na voznika, če se mi je zdelo, da me je izsilil, ali pa kako drugače vzemiril s svojo vožnjo.Tega že davno ne počnem več.Čudežno se obnese, ko se s kretnjo zahvališ, če ti da prednost ali pa sploh ne odreagiraš, če je kaj narobe. Sem pa pred par leti parkirala na prostoru za invalide.Res sem bila na berglah,ampak kljub temu ne bi smela.Kazen je sledila takoj.Ko sem se vrnila iz trgovine,avta ni bilo.Odpeljal ga je pajk.Odštela sem predpisano vsoto in nikoli več parkirala tam, kjer ne smem.Pa ne samo zaradi kazni.Vedno trdim, da kazen mora biti vzgojna. Res pa je tudi, da smo vsi krvavi pod kožo.Včasih naredimo kaj, kar ni prav. Zdaj spadam tudi sama med vzdrževane.Ne vem od kod ta izraz.Pozabimo ga čimprej.Svojo penzijo sem si pošteno zaslužila.Do zdaj sem jaz prispevala za druge,zdaj bo obratno.Tako smo se dogovorili in tako je prav.Nihče ni nikomur nič dolžan.Vsaj v tem primeru ne. Spoštujmo se! naor