"bonton"...?

31. maj 2010 15:44

Sara, ne vem, kje sem se naucila pravila, da se ustavi tisti, ki se laze ustavi. Laze je pescu, kot avtu. Pa jadrnice imajo prednost pred motornimi colni, enako je z jadralnimi letali.

 

Tole tvoje pisanje je (po moje) cisto pomanjakje bontona: In zakaj se ne bi zahvalili z dvigom dlani ali z nasmeskom v zahvalo?

V zgornjem primeru so se pesci enako drenjali cez cesto, kot so se ljudje v avtomobilih drenjali, da bi prej prisli cez krizisce. Nihce razen mene, se ni ustavljal.

 

Je pac tako, da sem skoraj celo svoje odraslo zivljenje v tujini. In tukaj stvari tecejo drugace. Ce se kdo v koga zaleti, bo obvezno rekel "sorry". Zdaj bom citirala (no, skoraj citirala) eno Slovenko  , ki je rekla, da bi se v Sloveniji ze drla tipa, v katerega je sredi mesta po nerodnosti rahlo trescila. On se ji je hitro opravicil s kratkim "sorry", ceprav je bila v resnici ona tista, ki je "povzrocila trk".

 

 

 

 

 

Vanja

31. maj 2010 16:13

S temi pešči je hudič. Prevsem s tistimi, ki svojih pravic ne zmorejo iztržiti drugje kot na prehodu za pešce. In se po možnosti tudi nekje na sredini ustavijo in klepetajo, po mobitelu ali z znancem.. V LJ je eden najbolj zoprnih prehodov za pešce tisti na Šubičevi (od Maximarketa do tiste kajježe športne trgovine, bivše banke?). Te žgečka v nogi, ko vidiš, da bi lahko speljal ob zelenem semaforju v križišču 40m naprej od tam, pa boš izvisio, ker imajo eni pravico, ti pa nobene, ojoj! Sama se skoraj vedno zahvalim, kadar mi kdo (sploh pa, če je v koloni zadnji) na prehodu za pešce pusti prednost. In sem zelo vesela, kadar mi voznik (ali voznica, nima veze), vrne nasmeh.. Sem pa jezna na tiste pešce, ki cincajo ob robu pločnika in mi v zadnjem hipu skočijo pred avto, pa čeprav za mano še najmanj 3 minute ne bo nikogar. Z leti sem se naučila "prevajati" obnašanje drugih...pač ne zmorejo takšnih sivoceličnih povezav, da bi si življenje naredili lepo. Kaj čmo, ni vse za vsakogar japaja

31. maj 2010 16:16

Vanjič, kot si že zadnjič ugotovila, v tej lepi deželi je en tak namrgoden vtis. Ljudje v uradih, trgovinah - imajo tisto brezirazno faco. Človeka, ki se nasmehne, si človek zapomni predvsem zaradi tega, ker je to na teh prostorih to precej redka stvar. Namgrodenih oseb s sklonjeno držo in pogledom v tla, tea je pa kot solate. Pa takih, pri katerih izraz ne pokaže nobenega občutka in ga je hudičevo težko "prebrati", takih je tudi za moj okus preveč. Etnos in etos imata eno čudno dialektiko na Slovenskem. Tu se preveč ljudi fura na neko kao trpljenje in pomanjkanje veselja na eni strani, spremlajajoča z maso zavrstosti. V treznem stanju je večina plebsa psihično zavozlana. Joie de vivre ne stanuje tukaj. Ali pa se skriva. Včasih me prevladujoče stanje duha v Sloveniji spominja na tisto selendro iz filma Chocolat. V takem stanju duha se bodo ljudje pač fajtali za "pravico do prečkanja ceste", bolj ko bodo škripale zavore, bolje bo, da se vidi, da "imam JAZ pravico prečkati cesto". Pa v takem stanju duha se bodo ljudje borili za najbolj banalne pravice in tisto kar je "mojega", pa magari bodo stroški boja bistveno bistveno večji od tega, koliko bi se s tem dobilo. Marjan Jerman ima oddajo, v kateri se ljudje leta in leta sovražijo zaradi pol metra blata in te stvari rešujejo sodišča in ko se sodišča naveličajo, takrat so pa "itak vsi podkupljeni". V tem etnosu in etosuje nekaj razdiralnega, ker se preveč intenzivno bori za minorne in nepomembne cilje in jasno, premajhni dosežki seveda nikoli ne komenzirajo silnega vložka energije. In potem, ker ni zadovoljstva, se pač išče nekaj novega. Ker se ne zna iskati v kvalitetnem, se vedno znova išče nova kompenzacija v nekvalitetnem. In zato se da razloižti, zakaj ta etnos ni miren, če ne najde svojega nasprotnika, ga postavi na drug breg potoka in potem ga cilja s kamni in se pri tem sklicuje na svoje pravice. Po možnosti si za nasprotnika najde kakega relativno bližnjega. Pa nekaj je v tem etnosu, da v primeru, če je še kako skregan med sabo, ko najde koga, ki je za mišjo dlako boljši v kakšnem elementu - takrat pa vsi s krepelcem in osirjem nanj! Velja isto tudi v primeru, če se najde koga, ki je šibkejši. Ekzerciranja premoči krdela nad šibkejšo skupino - tega smo mnogo videli na naših prostorih. Tudi literati so se od bridkosti zaradi takega stanja ponavadi kar opijali, dokler jim niso jetra razpadla. Prelepe pokrajine kot jih še v pravljicah ni, po njej pa v večini zlobni grdi škrati. Po Cankarju se je še Bog razjokal (očitno mu je zmanjkalo idej), ko je videl Slovenca, da se joče... Vendelina jr.

31. maj 2010 16:47

sara.vidmar je napisal/a:

PS: Meni pa je grozno, če se pešci zahvaljujejo vozniku, ker je ustavil, hkrati pa že skoraj tečejo preko ceste, da le ne bi preveč ovirali prometa. A ni to njihova pravica?

Hm, jaz se vedno zahvalim z nasmeškom in pomaham. Korak pospešim zato, da me tisti, ki mi je prijazno ustavil, manj časa čaka. Nekakšna 'protiusluga'

tulka

31. maj 2010 16:49

Po naših zakonih ima pešec na prehodu prednost in tako je. Tudi meni se zdi miselnost, da ker to dejstvo redkodko upošteva, se je potrebno svetli izjemi klanjati in se zahvaljevat, malo sprevržena. Kar pa ne pomeni, da prijaznemu šoferju, ki mi ustavi in pri tem še prijazno pomiga z glavo ali roko, ne vrnem z enakim. Tega pa vsekakor ni deležen tisti šofer, ki mi skoraj zapelje na prste in mu na faci piše, kako mu je odveč, da se je moral ustaviti, čeprav sem bila na prehodu, ko je bil on še daleč stran. Ker sem sama tudi šoferka, pa včasih izkusim tudi brezobzirno uveljavljanje te pravice s strani pešcev. Pred mano nikogar, za mano nikogar, ampak on ne more upočasniti koraka, temveč brez pogledat direkt na cesto, da lahko testiram svoje gume. Pa smo spet pri bontonu... strelka

31. maj 2010 16:55

Ja, k bontonu spada tudi to, da pogledas ljudi v oci, ko opravljas z njimi raznorazne transakcije. Na banki, v trgovini, kjerkoli. Cinicno, ampak cisto zares, si ob takih situacijah obupano sama sebi (ali mami na glas, ce je zraven) pripomnim, da moram biti res grda, da si me ne "upajo" pogledat. Pa nekako mislim, da spodobno izgledam in nikoli ne grem nikamor kot totalna slampa (ne znam si zrihtat slovenske virtualne tastature, sorry).

Mogoce mi je to samo prislo v kri, ce lahko temu tako recem. Verjetno tudi jaz tega nisem pocela, ko sem bila se doma. No, ne samo verjetno. Sigurno.

 

Sem se pa nasmejala Zadnjemu Vendelininemu postu.  da se kdo tako misli. No, izgleda, da nas je kar nekaj takih...

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 31. 2010 16:57

31. maj 2010 16:56

Sori Vendelinčič, ampak mene tisti "žva d vivr" včasih mine prav ob prebiranju tvojih postov.! Nonstop iščeš najslabše. Ali pa kar mogoče kdaj najslabše šele bo!(?) Namrgodeni patos ni moja valuta, pri tebi pa res pogrešam malce več sproščenega humorja. (Morda pa božje solze niso pomenilo žalosti in obupa? Sama sem se že velikokrat zjokala zaradi vzhičenosti in veselja).. En lep pozdrav, saj veš čigav, saj veš od kod....pa pridna bod! japaja

31. maj 2010 17:05

Mene pa, ob sicer redkih obiskih trgovskih centrov, moti puščanje nakupovalnih vozičkov kakor se komu zljubi.To so nakupovalni vozički pri sosedu, ki nimajo "priključka".Stranke , ki so zložile nakupljene stvari v avto, zaženejo voziček proti nadstrešku in to je to. Stranke vseh starosti. Tudi mame in očetje, ki imajo sabo otroke. Ko to opazujem, včasih tudi kaj malega pokomentiram. Večkrat mi pade na pamet tisto o dunajski šoli balkanske smeri. Pa lep in prijazen pozdrav vsem na forumu silven

31. maj 2010 17:13

Haha, silven. Meni se je dogodilo tole: Spravljala sem se v enega od Sparov. Namesto, da se ukvarjam z odklaplanjem vozicka, sem enemu tipu, ki je bil ravno tam, ponudila Evro v zameno za vozicek. Ne, kje pa! Gledal me je ko tele v nova vrata! On je vozicek tako prikljucil ostalim in dobil svoj evro nazaj, jaz sem pa iztocasno odklapljala enega v sosednji vrsti. To je bilo prvic in zadnjic, da sem se spravila v kaj takega. Pac, drugi ljudje, drugacni obicaji.

Vanja

31. maj 2010 17:17

Ja, ampak to z vozički je samo tam, kjer nimajo kovanca za not vstavt, ker 1€ šenkat, to pa ne gre. In tako so vsi tisti vozički na kovance lepo pospravljeni. Glede prečkanja ceste: tudi jaz lepo pomaham tistemu, ki ustavi, da lahko prečkam cesto Mateja