"bonton"...?

31. maj 2010 8:19

Jaz imam pa še nasprotne izkušnje. Kaj pa grdo obnašanje starejših? Delam v knjižnici, kjer so naši uporabniki različnih starosti, največ je seveda študentov, ker je to pač knjižnica na faksu, ampak ti študenti so različnih starosti. In zatakne se prav pri tistih starejših, ki študirajo ob delu. Pri plačilu zamudnine in opominov. Ni jim prav, če jim pošlješ opomin, ni jim prav, če jim ne pošlješ opomin. Da ne pišem, kako so se pripravljeni skregat za ušivih recim 0,66€ (ali pa tudi manj) zamudnine. Pa da ne bo pomote, to so  zeloooo urejene dame in gospodje, na katerih se takoj vidi, da pomanjkanja ne trpijo. Manjka jim pa bonton, ja. Oprostite, ampak mene bi bilo sram, da bi počela take zdrahe v knjižnici ob vračilu knjig za katere točno vem, da zamujam. Kot delavko za pultom me je včasih prav sram, da delam s takšnimi ljudmi, za njimi v vrsti pa stoji mlajša generacija in se  pridno uči od njih. Zanimivo, mlajši plačajo brez problemov, ne iščejo vedno enih in istih izgovorov sem bil v tujini, v bolnišnici, na potovanju, pokvaril se mi je avto, imel sem nesrečo in bla bla bla. Ob predpostavki, da imajo možnost pisat, poklicat, karkoli pa jim knjige podaljšamo, si izmišljajo sto in en izgovor, na faci pa se jim vidi, kako ob tem spreminjajo barvo (tudi glasu).

Toliko še o bontonu starejših. Niso samo mlajši tisti, ki naj ne bi poznali bontona. Včasih si prav želim, da bi imeli kakšno kamero in vse skupaj posneli. Mislim, da bi malo kdo verjel, da je to sploh možno, kar bi gledal.

 

vida70

31. maj 2010 8:20

drejcek je napisal/a:

Eno samo okence, vrsta do vrat, gospa, ki tam dela, ne ve več, kje se je glava drži. Pred mano penzjoner, ki v slabe pol ure bolšči nekam v daljavo, ko pride na vrsto, da s tresočo roko položnice na pult, ko mu gospa pokasira, začne šteti denar, potem išče očala, vmes 2x vpraša če je že dovolj. *** Cenzurirano zaradi neprimerne vsebine *** Uredništvo KulSlo Govoril sem, howgh. Drejček

 

Škoda, drejček, res škoda.....

 

 

 

rrr

31. maj 2010 8:30

Joj, Drejček, daj reci, da si vstal z levo nogo, no

Jaz upam, da bom pri kakih 85 še sposobna svoje položnice prinesti na pošto/banko, pri tem najti prava očala in pravilno prešteti denar.

 

Kar se tiče kulture na avtobusih: videno marsikaj: od tega, da mladci bolščijo skozi okno, ko pride kdo starejši mimo (čeprav, kje je meja, da se kdo obravnava kot starejši?), do tega, da brez besed odstopijo sedež in prej omenjeni starejši hvaležno sprejme, pa da nosečnica v zadnjem mesecu 'visi' na tisti štangi in jo premetava gor in dol, zraven pa posluša pridušeno 'haha, glej, tale bo kar na troli rodila', pa tudi, da kakšna 'bakica' že od stopnic mrko gleda, koga bo nadrla, ker ne vstane in ji ne ponudi sedeža ... različni smo si in prav je tako. Vse tole krepi naše medosebne odnose in če vidimo napake pri drugih, se moramo bolj potruditi, da ne počenjamo enakih neumnosti.

Atina

31. maj 2010 8:39

Ne bom se zapičila v drejčka, ker vem po večini njegovih postov, da je zelo razgledan, vljuden in sploh fejst fant. Očitno ga je tisti gospod res razjezil, se mu je mudilo in je imel povrh vsega še slab dan. Ali ga nimamo včasih vsi? Tudi kozamurniku včasih krepko zmanjka uvidevnosti in tudi meni je na področju vljudnosti že krepko spodrsnilo.

Da se vrnem na temo in še jaz delim z vami eno zgodbico: v parku pokličem mojo dve-in-polletnico, naj pride po jabolko. Po prvem krhlju jo vprašam, 'Boš še?' in odgovori 'Prosim, mami.' Ko ji dam tisti krhelj, spet rečem 'Izvoli', ona pa 'Hvala, mami.' Ob tem zaslišim zgrožem komentar s sosednje klopi (na njej sta sedeli mlada mamica in njena mama) 'A jo slišiš, ta je čist usekana, jaz bom to moje učila potem, ko bodo šli v šolo. Če ne jih bodo pa tam naučili, saj zato pa so tam.'

In še dodajam: besede izvoli sem se naučila na kulinariki po zaslugi barbare9, ki je nekoč ob podobni temi omenila, da jo zelo pogreša. Do takrat je tudi sama nisem uporabljala...

tulka

31. maj 2010 9:03

No. ja. Whatever. Tisti dril dober dan-nasvidenje-hvala lepa-prosim....to je stvar domače vzgoje. Ta vzorec človek dobi ali pa ga ne dobi doma. In tudi otrok dobi ali pa ne dobi tiste sproščenosti, da z navdušenostjo pozdravlja znance staršev (so petletniki, ki silno radi pozdravljajo odrasle ljudi, ker so tako na nek način na istem nivoju....in potem to rutino prinesejo s sabo v odraslo življenje) ali pa, da otrok kar malo gleda dol in je v stiski in potem tista starševska..."no, kako se reče!?". In potem otrok to lesenost nese s sabo v ostala leta. Ne vidi nič. Čez nekaj časa se ni treba niti delati več, da ne vidi, ker RES ne vidi. Najprej ne vidi starejših na busih, potem ne vidi sodelavcev, če jih sreča v mestu, potem pa postane ena zoprne potuhnjena struktura. Okej, ni nujno, da gre razvoj tako linearno, ampak trend je pa vsekakor tak. Ker človek, ki v domači vzgoji ne dobi tiste sproščenosti in talenta, da se bo znal nasmehniti, tak ne bo prepoznaval socailnih situacij. Tak pač ne bo prepoznaval tega, da se npr. na pošti ne gre v konici dneva in potem ustavljati cele vrste. Tak ne bo prepoznaval tega, da se npr, v hipermarketu ne "seka vrst pred blagajno" zato, da bi prišel do pete stalaže (izvoli, pojdi paralelno s tole hojnico, pet metrov več hoje v trgovini ni še nikogar trajno uničilo). Tak človek tudi ne prepoznava tega, da ni ponedeljkova jutranja prometna konica za to, da bi se vsi umikali njemu, ker se mu pač mudi (in bo še vedno izsiljeval vse ostale udeležence v prometu, vključujoč reševalno vozilo). Tak človek tudi ne bo prepoznal znakov ne svojega partnerja in tudi znako, ki mu jih dajejo otroci (če bo po neserči šel v prokreacijo, namesto da bi, preden se loti tega, malo počistil po svoji psihi) in bo veliko večino časa namišljeno bitko z vsem ostalim svetom. Ker, če ne prepoznavaš socialnih situacij, potem hudičevo slabo stopaš v interakcije in ko že stopaš je to bolj bojno področje kot pa področje sprostitve. Tako tole gre, če si zadevo razložiš. Samo je pa tako, da vsak, ki si zmore tole razložiti, vsaj enkrat (v resnci pa večkrat) pride do točke, ko si misli, Pa hudiča, pa kaj imam pa sam od tega, da razumem vse te kokoše in petelinčke, ki motijo moj vsakdanjik, a tem RES nikoli ne potegne, da se zajedajo v prostore drugih zaradi tega, ker ne definirajo svojega? Skratka, sentiment, ki se je zgodil drejčku, se ni zgodil samo njemu. Je pa res, da je drejček prostodušno iskren (da se razumeva, kolega, šel si way off line), ostali smo pa bolj politično korektni. Tako da, če obstaja kdorkoli, ki v mislih še nikoli ni nikogar pošiljal na zelo abstraktna mesta....naj se mi javi, častim zelo dobro kosilo. Sama sem šele pred kratkim presegla fazo, ko so mi šle take situacije na jetra in sem jezo tudi zadržala v mehkih organih trebušne votline. Sem, nekako interiorizirala, da ljudje različno prepoznavamo socialne situacije (od enostavnih tipo čakanje v vrsti do bolj kompleksnih). S tistimi, ki jih podobno prepoznavamo, se da komunicirati in sobivati, s tistimi, ki jih prepoznavajo popolnoma drugače, se pa ne splača mučiti. Lahko smo iz istega kraje, iste ulice, lahko smo tudi iz iste širše familije - ampak jezike govorimo pa čisto druge. In je škoda energije za pisanje slovarjev, ki bi prevajali naše govorice. Čisto vsega se pač ne da prevesti. Sama se zato poskušam izogibati situacijam, kjer lahko pride do brezveznih stresov (npr. hipermarketno nakupovanje v sobotu dopoldne), če pa pridem v situacijo, ki me iritira (zadnjič me je motil petletnik, ki se je v čakalnici upravne enote na Tobačni vozil s skirojem in to sem tudi povedala njegovim staršem), vljudno povem, kaj me iritira. Kdor razume, razume. Kdor ne razume, da po tem vsaj mir. Vendelina jr.

31. maj 2010 9:06

"Izvoli" je ena meni ljubših besed, ko jo izgovoriš, se mehko skotali iz ust.. prisotnemu skorajda ne preostane drugega, kot da reče "hvala". Kar se tiče starejših: vsi gremo (kdor bo pač dočakal) isto pot... S starostjo pride počasnejše premikanje, počasnejše reagiranje, počasnejše dojemanje, počasnejše vse.. kar pa ne pomeni, da se starejši NE premikajo, Ne reagirajo, NE dojemajo..Narod, ki svojega večinskega prebivalstva ne bo cenil, lahko vzame hudič, prav tako je treba ceniti mlade, njim je potrebno zaradi njihove frfotavosti in neučakanosti včasih večkrat ponoviti 10 in več božjih zapovedi, tu se pa morda pojavi vprašanje, kako modri in stabilni v svojih prepričanjih in načelih smo mi sami? Za učenje in spremembe ni nikoli prepozno. Zakaj bi se z lahkoto prilagajali zgolj na slabše? In če si v življenju sfokusiran, ujameš pravi trenutek za izboljšavo (pa ne mi rečt, da nimamo časa, ker "je tempo tak in tak", ker "itak" nevemkaj...) Meni jambranje nekako ne leži, vsak dan imam na voljo 24 ur (če mi gre na gusto, vstanem eno uro prej ), da nekaj spremenim, če je pač sprememba potrebna. Tako je v mojem sončnem sistemu, vi pa lkakor komu drago japaja

31. maj 2010 9:06

Sam imam iste izkušnje kot drejček, žal. Isto na pošti, v trgovini zloži produkte na trak, voziček pusti pred mano, kljub opozorilom mene in blagajničarke, da ne govorim o prometu, nekaj časa nazaj mi je en takle na semaforju priletel v avto, smo stali, majhen klanček, pa pač seveda ne obvlada več stvari hkrati in je pozabil na ročno, imel je nek fensi 2t težak avto najvišje serije, meni je razbil cel prednji konec, potem stopi ven, ata je komaj stal, komaj splezal ven, trajalo je res 5 minut, in začne hrulit name, proklet mulc, kaj se grem, pa nekaj grozit...seveda sem mu jaz že prej trobil, ampak kako naj sliši če že stoji komaj zaradi emša. Sem stal čisto paf, sem se vsedel v avto in odpeljal... Tako da sam ne delam razlik glede obnašanja glede na starost, sam se do vseh enako vedem, slabe izkušnje glede obnašanja in kulture pa sam doživljam po večini le od starejših občanov. Fajn je le to da se vedno več stvari da opravit preko spleta. Aja še to, delam z ljudmi, vsak dan jih srečam dvesto, delam s študenti in tudi s penzionisti, zadnje čase je postalo modno da se ne pozdravlja ko se vstopi v prostor, moram pa povdarit da mladi pozdravijo vsi, stari tečni gospodi in gospe pa so tiho kljub mojemu glasnemu prijaznemu pozdravu, niti ne pogledajo v oči, no to so pač moje izkušnje... Sporočilo je spremenil(a) zzak1977 dne 31. 2010 09:10

31. maj 2010 9:12

Vrste pred čemer koli izkoristim za Heglove vaje, pa stiskanje ritnic, pa držanju trebuha noter, pa izravnavanju hrbtenice....madonca, še prehitro mine japaja

31. maj 2010 9:34

Ah, never ending story... Jup, mladi so se lotili parlamenta, ampak neprijaznost in večvrednostni kompleks pa žal srečujem večkrat pri starejših ljudeh. Mislim, da sem enkrat že pisala, kako sem pred časom stala v vrsti pred zelo oblegano stojnico na ljubljanski tržnici, ko uleti starejši, dokaj obilen moški, se zgužva direkt pred mano in me pri tem skoraj pomendra. Na moje opozorilo, da sem tudi jaz v vrsti, me je pogledal s takim prezirom, da nisem mogla verjet, in siknil: "Ti si še mlada, lahko stojiš." Saj po eni strani bi to morala vzeti kot kompliment, če pri tridesetih še vedno izgledam kot najstnica, ampak takšne eskapade so v soboto dopoldan čisto preveč pogoste. Starejše ženice, ki se pretvarjajo (?), da ne vidijo ne levo ne desno in se skušajo zgužvati na sredo ali kar na začetek vrste itd. Saj ne rečem, če bi katera lepo vprašala ali se vsaj nasmehnila, z veseljem odstopim mesto, sem tudi že nosila košare, ampak s tako vehemenco pač ne. Aja, pa še eno zanimivo opažanje kar se tiče bontona: Poglejte, kdo parkira na mestih za invalide pred velikimi trovskimi centri. strelka

31. maj 2010 10:07

Enkrat sem opozorila dve ženski, ki sta izstopali iz avta, da sta parkirali na prostoru za hendikepirane. In mi je ženska odbrusila "zase se brigaj!"....Nakar sem odvrnila, "umikam, vi imater RES hendikep v glavi". Razgovor so slišali mimoidoči in je pristopil še en par in potem smo bili v številčni premoči in je morala ženska ob silnem pihanju preparkirati. Potem smo še kako minuto reflektirali zadevo in sta rekla človeka, da se jima je že ogromnokrat zgodilo, ko jima je šlo kakšno početje na živce, ker je bilo neprimerno, pa sta v bistvu vedno gledala na to, kdo bo na tako početje opozoril. To je tisti efekt tipo "naj nekdo drug nekaj reče, zakaj bi jaz". Ampak ta "naj nekdo drug nekaj reče, zakaj bi jaz" - ta drža v bistvu vzpostavlja lomastenje po bontonu. Vendelina jr.