19. jul 2009 10:28
Pravzaprav se res sprašujem, zakaj toliko Slovencev tega niti ne poskusi. OK, če greš običajno na počitnice s polnim prtljažnikom hrane, potem avioni ne pridejo v poštev. Ampak sicer, ob vseh popustih za otroke, ob cenah ki so v trgovinah in lokalih enake našim...se pa ja izplača pogledat še malo čez planke!Lisa[/citat]
Bolj se ne bi mogla strinjati, sama že desetletja ne letujem na Jadranu, pa ne zaradi kakšnih zamer ali nesramnosti ampak malo zato, ker smo pač prej desetletja počitnikovali tam in sem se naveličala, malo pa zato, ker mi je drugje bolj všeč.
Dokončno me je prepričal dober teden, ki sem ga pred par leti preživela v hrvaškem teritorialnem pasu. Z velikim obžalovanjem sem spoznala, da je tisti idilični Jadran iz šestdesetih in sedemdesetih, ko si se brez problemov privezoval celo v večjih obalnih mestih, sidral v neobljudenih zalivih, iskal senco pod neobranimi figami in pustolovščine po redko poseljenih otokih, se že zjutraj dogovarjal za ribe in pasticado v betulah in navsezgodaj čakal na topel kruh iz lokalne pekarije zares in dokončno potonil v oceanu takih in drugačnih marin, apartmajskih naselij, divje pozidave in zelo malignega množičnega turizma tako na kopnem kot na vodi.
Si za letovanje pač poiščem druga morja in obale, takšne, ki so po mojem okusu.
Do Hrvatov ne gojim nobene zamere, stanujem blizu meje in grem velikokrat čez, na obisk, po nakupih, kar tako malo na izlet, najraje pa kaj pojest, v tem so pač daleč, daleč pred nami.
V vseh teh letih sem, prav tako kot na naši strani meje ali pri drugih, zahodnih sosedih, srečala tako prijazne kot tudi neprijazne ljudi, proti Slovencem je bila po mojih izkušnjah nastrojena le blagajničarka v eni od novigradskih trgovin, pa še zanjo se je potem, ko sem jo kot se spodobi po istrsko dobro naprala, izkazalo, da je primožena s Štajerske.
Sem bila pa ena prvih žrtev spora v Bojnem zalivu, ne vem za kaj je že takrat šlo, ali so enega metali v vodo, ali so drugemu podavili kokoši, če ni celo tretji četrtemu s čolna kazal rit, skratka, nedvomno je šlo za resen incident.
Prenočila sem na oni strani meje in ko sem se zjutraj odpeljala, mi je po nekaj kilometrih spustila guma na skuterju. Kako sem trabakulala od ene do druge bencinske pumpe in polnila tisto gumo je zgodba zase, vulkanizer je ugotovil, da mi jo je nekdo na nekaj mestih preluknjal z ostrim nožem.
Prav verjetno se je kaj podobnega zgodilo kakšnemu Hrvatu na naši strani, kdo ve, morda sta storilca celo v sorodu?
Pa mu, tako kot meni ni pomagala še tako prijazna dispozicija, niti pozitivno razmišljanje.
Mogoče, če bi nalepila smileya zraven tablice? Pa še to bi utegnil kakšen bojevitež razumeti kot posmeh in bi se v pravičnem gnevu lotil še druge gume.
nola