Splav

13. jul 2007 16:40

LIJANA in frina, želela sem tudi jaz še kaj dodat, pa ne bom,  rada bi se samo pridružila vajinemu komentarju in komentarjem tistih, ki želijo biti tebi dvojčica ob strani.

 

emily

13. jul 2007 17:09

Stasafrank, s tvojim komentarjem si ga pa (kakor bi se reklo LEPO po slovensko) malo posrala (da ne bi rekla samo pobiksala). Lijana, frina in ostale, se strinjam z vami. Dvojcica drzi se!!! Zelim ti veliko srece v zivljenju in da ti bo cimprej posijalo sonce!!!!!! Jerneja USA

13. jul 2007 17:10

Upam, da ni bil moj post razumljen kot moraliziranje in obsojanje. Tega nisem želela. Samo boleči spomini so spet butnili na dan...in čeprav mi zdrava pamet govori, da sem se prav odločila in vse to, nič kaj dosti ne pomaga. Vseeno želim, da dvojčica ve, da ji stojim ob strani. Še predobro vem, kako se počuti, ker sem pač to sama dajala skozi. Verjetno bolje, kot tiste, ki tega niste. Jaz sem šla tudi splavit s pomočjo tabletke. Meni je bilo precej grozno. Ko vzameš tabletko, plodek odmre. Potem naslednji dan pa ti dajo neko stvar, ki povzroči maternične krče in naj bi na ta način maternica izločila plodek. Pri meni se je to dogajalo že doma, po vzetju tabletke, tako da sem v precej hudih krčih splavila doma na stranišču. Tega mi drugi dan na ginekološki v Lj niso verjeli in me niso hoteli pregledat. Vseeno so mi dali tabletko za krče. Ponovno sem prestajala vso tisto kalvarijo bolečih krčev, ven pa ni šlo popolnoma nič več, saj je šlo vse že doma. Pred komisijo pri splavu v zgodnji fazi ni potrebno. Vsaj takrat ni bilo. No, toliko torej še o samem postopku, da ne bo kdo očital, da samo moraliziramo...

13. jul 2007 17:16

Strinjam se s Frino in Lijano. Pred leti sem bila v podobni situaciji. Ženske ne obsojajte ljudi, dokler niste same v brezizhodni situaciji. Jaz dvojčico še kako razumem in verjamem, da se bo pametno odločila. Res so naši otroci veliki sončki, a v življenju jim moraš marsikaj nudit. Dokler so majhni še nekako gre, a ko gredo v šolo in še kasneje ko gredo v ... Skratka moja draga dvojčica, jaz te podpiram v tvoji odločitvi, saj življenje v katerem se moraš kar naprej nečemu odrekat je zelo stresno in načne živce. Socialne podpore so nizke, otroški dodatek tudi ni kaj prida. Potem pridejo še zraven položnice in tako dalje. Skratka kdor ni okusil socialne stiske naj ne deli nasvetov kako in kaj, ker nikoli ne bo vedel kako to je, če še za preživetje nimaš. Želim ti, da bi čim manj stresno rešila svojo stisko in držim pesti zate. Drži se in srečno! LP! fakin712

13. jul 2007 17:21

Aja, pozabila sem napisati odgovor na tisto kar si spraševala. Enostavno greš h ginekologu, mu poveš kako in kaj, on ti da napotnico in greš v bolnišnico, kjer ti naredijo abortus in to je vse. Isti dan popoldan potem bolnišnico tudi zapustiš, če je vse kot mora biti. Srečno! LP! fakin712

13. jul 2007 17:22

Pa saj ne morem verjet, da se to v današnjih časih še dogaja - sem mislila, da znajo tako stvar urediti neboleče in med narkozo, ko spiš. Res sem šokirana ob tehle opisih - pa kaj je poanta teh bolečin? Da ti ne pade več kaj takega na pamet, al kaj za vraga? Ej, punca - ti edina veš kako in kaj. Če to razložiš zdravniku in sestram, pa ja ni hudič, da te ne bi razumeli - prepričana sem, da te bodo, in povej, da se bojiš bolečin, da pač imaš prag bolečin nizek - morajo ti dati nekaj, da ne bo tako hudo. Vsak ima pravico do sredstev proti bolečinam! Če se samo spomnim na nekaj znank, ki niso hotele roditi po "normalni" poti - pojokale so ginekologom in zahtevale carski rez - častna beseda. " Jaz pa že ne bom trpela!" je rekla ena. Ajd, drži se! Mislimo nate in tudi potem bo sijalo sonce in ti boš imela veliko skrbi manj. Mislim, da si zelo odgovorna oseba. lp, vanjatajnsek

13. jul 2007 17:32

Tudi jaz sem se začudila ob postih, da abortus boli in da ne dobiš narkoze. Meni so dali narkozo in opravili poseg. Seveda kasneje malce bolečin čutiš a ni tako hudo, da se ne bi dalo zdržat. LP! fakin712

13. jul 2007 17:48

Za splav dobiš narkozo, popolno anestezijo. Je tudi brezplačen. Drugačen način izvajanja splava je sicer mogoč in odvisen od lastne odločitve. Jaz sem prevelik sralec, da ne bi šla pod narkozo tega naredit.

In ni nujno, da boli, odvisno pač od vsake posebej.

 

Noa, jaz sem tvoje pisanje razumela kot polno razumevanja za našo dvojcico, ne pa da soliš pamet.

Podpišem se pod frinino pisanje in pod pisanje vseh tistih, ki dvojcico razumejo in ji skušajo omiliti stisko. V tem je veličina človeka, v razumevanju stiske drugih, tudi če načeloma početja ne odobravaš.

Dvojcica zdaj ve, kako in kam, malce je o svojih težavah slišala tudi z drugega zornega kota, in iskreno upam, da bo prebrodila stisko.

 

In splav ni umor, dajmo si o tem bit na jasnem. Sicer pa, kamen naj vrže, kdor je brez greha....

 

Moji hčerki sem pa rekla, da če se zgodi, da zanosi, pa ne bo vedela, kaj in kako, ji bom stala ob strani, kakršnakoli že bo njena odločitev, in ne glede na to, kaj bi se meni zdelo prav. In ne glede na njenih rosnih 19 let. Je rekla, da je že zna poskrbeti za te stvari, ampak se res nikdar ne ve. Zato naj ve, da me ima ob sebi in naj  pravi čas pride po pomoč, kakršnokoli bo že potrebovala, ker jo bo tudi imela.  To sem svojim otrokom dolžna, se mi zdi.

 

Me pa veseli, ko ugotavljam, da nas je veliko strpnih ob tem tako občutljivem vprašanju. In da smo toliko iskrene in priznavamo, kaj vse smo izkusile. Se mi zdi, da več ko smo dale skozi, več razumevanja imamo.

 

Bodite v soncu, Mamamia

 

 

 

mamamia

13. jul 2007 18:20

Mamamia ! LP! fakin712

13. jul 2007 18:37

Ja mamamija, res si povedala tako kot je treba. Pri ostalih odgovorih in nasvetih me pa moti, da jih kar nekaj pozna prijateljice, ki so to dale skozi. Ne vem no. Imam občutek, da so to osebne izkušnje, ki jih naj ne bi vedel nihče ali pod pretvezo - " moja prijateljica " - izražena lastna mnenja. Če se motim mi seveda oprostite, ampak jaz če bi bila v podobni situaciji sigurno v službi o tem ne bi razglabljala in bi krepko pomislila, če bi sploh komu povedala. Lumpica