16. maj 2007 9:13
No, pa imam srečo. Moj dragi si je natrgal ramenske mišice in so ga "zvezali" za 14 dni. Tako da zdaj vsako jutro skokodaka že ob 4.30-5.00, ker ga že vse boli od ležanja. Potem ga malo poslušam, kako piha od jeze. Čez čas ugotovim, da spala pač ne bom več in da nimam druge kot da vstanem. Ker je za pucanje stanovanja odločno prezgodaj, se spravim laufat. Tako da se že pred službo razmigam in je super. Evo na kako enostavno pridete do motivacije...
Mene je najbolj motoviralo to, ker me je zanimalo, če zmorem. (seveda zmorem, in ve tudi,čeprav traja kakšen dan in tek dlje) In zdaj me motivira to, da se mi kažejo mišice na nogah. Prej sem jih pa pridno skrivala. Potem pa vsak teden vsaj enkrat srečam eno gospo v poznih 40-tih, ki mi vsakič pove, kako je ravnokar spet pretekla 20 krogov (ja, osem kilometrov znese) in potem se zasekiram. Potem pa vidim še sosedo, ki ima krepko čez sto kil. In obujem superge. Velikokrat pa res nimam motivacije ampak se moram porinit skozi vrata, ampak se vedno spomnem, kak občutek zadovoljstva je po teku... pa tuširanje... se splača, verjemite mi. In zdaj ko sem pri 25 min teka, ko ni potrebno več gledati na uro, imam čas za razmišljanje. Ne bi verjeli koliko stvari razčistiš v glavi v te pol ure.
Skratka: alo v superge in ven na sonček.
Staša