Prispevek k gospodinjstvu

19. apr 2006 14:35

Ko je starejši sin začel hoditi v službo smo ga leto in pol pustili pri miru, da si ne nabavil kar je sam mislil da potrebuje, potem pa smo se zmenili, da prispeva za gospodinjstvo 30.000 sit na mesec. Ko sem mu to prvič omenila je dejal da brez problema in do sedaj ni bilo težav. Starejši pa je na faksu in za gospodinjstvo ne prispeva še nič. lp zinka

19. apr 2006 14:39

Pri nas je bilo podobno. Ko sta bila naša dva še doma - v šoli in na študiju, sta si vsaj čez leto zaslužila žepnino. Kasneje, ko sta se zaposlila, se je hči hitro poročila in odšla od doma. Leto po poroki sta šla v svoje stanovanje. Seveda, z možem sva veliko veliko pripomogla k ustvarjanju njihovega gnezda. Danes se pa pripravljata za zidavo. Sin je bil dalj časa doma, seveda je prispeval h gospodinjstvu, tudi za v hladilnik je dostikrat nabavil. Mi smo nekako stroške razdelili na tri dele. Takrat je znašalo okrog 30.000 SIT. Dobro je zaslužil, tako da je lahko veliko potoval, prepotoval je skorajda vse celine, pa še sestri, ki je bila že poročena, je pripomogel s kakšno injekcijo. Potem se je pa odselil, bil eno leto v podnajemništvu, pa je postalo vse skupaj predrago in se čez leto dni vrnil nazaj v svojo sobo. Bil 6 mesecev in spet odšel, tokrat pa že tri leta s punco živita skupaj v podnajemništvu, kupila sta zemljo, prav v soboto so zalili prvo ploščo za hišico. Vse tisto, kar je prispeval h gospodinjstvu, mu bo mnogokrat več povrnjeno, saj z možem že premišljujeva o kuhinji, beli tehniki, spalnici... Pozdravček!

19. apr 2006 14:53

Še moja zgodba. Doma sem bila do 30 leta in nikoli nisem nič plačevala, sem pa veliko naredila. Moja mami ne zna (več) likati, ker je bila od 14 leta dalje to moja skrb. Enako s pospravljanjem, pranjem (danes ji lika teta). Poleg tega sem poskrbela za sladke dobrote in za vloženo ozimnico. Tudi ko sem bila najbolj obremenjena z izpiti, sem se držala svojih obveznosti. Po potrebi sem delala tudi zunaj (kmečka opravila). Pa kupovala sem drobnarije za gospodinjstvo in podobno. Tisto o žrtvovanju je bilo dobro povedano. Trenutno živiva le delno na svojem (po samostojnem življenju sem se preselila k svojemu dragemu v hišo, ki je zelo čudno razdeljena) in obnavljava drugo (kupljeno) hišo. Moja mami ima neprestano slabo vest (iz dediščine sem kupila stanovanje, le to pa je bilo osnova za nakup hiše), ker v zadnjih letih ni nič privarčevala, da bi nama sedaj kaj dala. In ne morem jih dopovedati, naj tako kot doslej hodi v hribe, pa še kam, da midva bova že nekako. DA je ta hiša najina skrb, ne pa njena. Da res ni treba, da starši v nedogled čutijo to skrb. Mislim, da v SLO velja miselnost, da so starši dolžni v nedogled skrbeti za svoje otroke. In to se tudi vidi. Zelo pogosto opazujem ljudi iz bližnje okolice, kako živijo, reagirajo na izjemne situacije (izguba službe) itd. Rezultati opazovanj: tisti samski (ovdoveli, ločeni, neporočeni) moški, ki živijo pri mamah, ostanejo brezposelni v veliki večini primerov. Očitno so prepričani, da je čisto vredu, če jih preživlja mama. Mislim, da je prav, da mladi prispevajo v družinski proračun, saj na tak način oblikujejo zdrav in zrel odnos do življenja. Ali pa svoj prispevek obračunajo v "naravi z delom". Kljub prispevku lahko varčujejo, če so vajeni varčevati. Saj poznate pregovor: "nihče nima tako malo, da ne bi mogel kaj privarčevat, in nihče tako veliko, da ne bi mogel porabiti" mimika Sporočilo je spremenil(a) mimika dne 19. apr 2006 14:58:31

19. apr 2006 15:05

lidka je napisal/a:

Ne vem, ali se strinjate s tem, ampak meni so moji starši pomagali, nisem zapravljala denarja in na ta račun bom prilezla do svoje hiše. Drugače pa to ne bi bilo možno... Torej se le ne izjalovimo vsi, ki nam ni bilo treba plačevati stroškov...

Lidka, tudi meni ne bi bilo potrebno nič plačevat, če bi bilo drugače in bi sedaj imela nekaj milijonov za novo stanovanje. Ampak ko se enkrat stvari obrnejo in se družinski prihodki prepolovijo zaradi bolezni ali pa celo padejo na tretjino je drugače... Kot bi rekel keks. Hvala bogu, da imaš to srečo, če lahko tako rečem. Lahko bi pa ta denar "zapravila" na razne Guccije, Prade, Versaceje in podobno. lp, Marija

19. apr 2006 15:22

Ja kdor je že pri svojem dnarju, naj primakne nekaj. Jaz še študiram in ne plačujem nič. Je pa mami imela moj penzjon do mojega 18. leta oz. še par mesecev dlje. Sedaj, ko ga imam, si sama plačujem zavarovanje, bencin, mobitel in še cunje in kozmetiko. Mi kar znese, le občasno rabim kakšno finančno inekcijo. Od stare mame pa tudi od mami, pokojnina je pa ta majhna. Okoli registracije mi pa tudi tenko piska, še dobro, da je tu počitniško delo. Ampak te nove reforme......... ........saj danes je pa črna sreda!!!!! katti

19. apr 2006 16:05

Ta tema je pa več kot dobrodošla in kar nekam se si oddahnila. Naš starejši "nadebudnež" je že v službi in tudi mi smo ga pustili leto in pol pri "miru", potem sem pa videla, da nič ne špara (razen tega, da si je kupil novega Peugeota, za katerega mesečno odplačuje), ostalo pa - v luft! In sva se z možem odločila, da mora prispevati k družinskemu proračunu 25.000 sit na mesec. Uf, je bilo slabe volje, ne vprašajte! Prvič, zakaj?????? in drugič, al tolikoooooooooo? Mislim, da lahko prispeva 10% svoje plače, ker midva z možem pa dava obe plači za vse nas štiri! Če bi šel na svoje, mislim, da ne bi preživel niti 10 dni, pri takem načinu "obračanja" denarja sigurno ne! Sem malce ostra, kajne? Življenje te izuči, ene prej, ene kasneje, ene pa žal nikoli. Mene je zgleda že, ampak še vedno premalo! Galja

19. apr 2006 16:12

škoda, da si čakala tako dolgo! Če bi začela takoj, "nadebudnež" ne bi bil tako šokiran. Je pa prav tako. Če imaš sicer denarja dovolj, še vedno lahko ta prispevek kam nalagaš in mu ga podariš enkrat ko bo v stiski - to bo hvaležen, zastonjkarstvo se mu pa nikoli ne bo zdelo omembe vreden prispevek (čeprav enako visok znesek). Lisa

19. apr 2006 16:25

Ko se je hči zaposlila ,je sama od sebe začela dajati po 15 tisoč,in bratu ki je še študent 10 tisoč.Čeprav sva ji z možem rekla da ni treba ,ker bo enkrat morala na svoje in naj raje varčuje.Odgovorila je da bo tako vse zafrčkala in da raje nam.Sedaj ničveč ne plačuje ker si s fantom pleteta gnezdece,tako da midva sedaj dajeva njej.Pri nas smo tako navajeni ,da starši pomagajo otrokom ,kakor lahko ,meni so moji zelo pomagali in tako je še danes. lp goga

19. apr 2006 16:27

Mia ne vem kakšen sistem vodenja o mesečnih izdatkihi mate pri vas doma.Jaz imam zvezek kamor si zapisujem vse račune ter ostale izdatke in prihranke v mesecu.Če imaš kaj podobnega pokaži vašim mladim in bodo videli ,da 20 000 res ni veliko. Lp Balu balu

19. apr 2006 19:44

Moj brat, ki še živi pri starših plačuje 30 000 sit, s tem da mu perejo, likajo, pa hrana seveda. Jaz živim pri fantu pa nič ne dajeva, ker nočejo. Jim pa pomagava. Se mi pa zdi da je še vedno naceneje živeti doma biba