10. jan 2006 8:56
Punce moje drage! Jaz sem včeraj skoraj obupala nad dieto (in seboj) in si glede na to, da je bil OH dan, ki smo mu včasih rekli tudi dan pregreh, za kosilo (ker ni bilo časa kuhat makaronov) privoščila 3 žemlje z česnovim namazom in praženimi bučkami, po 1 uri pa sem se že začela sladkati z nekaj Raffaello kroglicami in čokoladnimi medenjaki, zraven pa sem si privoščila še skodelico bele kave. Zvečer sem namesto jedilne čokolade pojedla skoraj 10 dag Milkine Luftlee, vmes pa še nekaj keksov. Sem se zavedala tega, da si delam medvedjo uslugo, ampak preprosto nisem bila dovolj močna in res sem vsega skupaj dovolj. In veste zakaj? Tokratni krog 3MD se je začel zelo obetavno, po štirih dneh sem iz 67 (Muci in Marjetka Cvetka, naši zagnani evidentičarki, to je bila približno moja štartna teža) prišla na 64,8 kg, vseskozi brez greha in med tednom tudi lakote ni bilo hude, v petek zvečer sem bila 1 uro na orbiju, v soboto sem imela B dan, za kosilo sem pojedla pečeno ribo z zelenjavno prilogo in solato, za večerjo po predpisanem času pa 1 zelenjavne ribe z zelenjavo, ki je ostala od kosila (cvetača, ohrovt), no vmes sem si zaradi hude lakote privoščila eno pomarančo. Po večerji, ki je bila res približno pol kosila, sem bila prijetno sita, a naslednje jutro je sledilo neprijetno presenečenje, več kot 1 kg več od prejšnjega dne. Sem si rekla OK, to bo najbrž zaradi konzervirane večerje in 2-dnevne zaprtosti in bila v nedeljo spet pridna. Po jutranjem napornem pohodu (2,5h) sem ves dan upoštevala vsa pravila, dopoldne sem pojedla 2 pomaranči in 2 banani, za kosilo in večerjo pa prebranec s solato, za večerjo nekaj manj kot za kosilo, res pa ne pol manj. In včeraj zjutraj spet šok, še dober kg zraven. Sem se hotela začeti kar jokati, ker sem prišla skoraj na začetno težo, po tem ko sem 2 dni uspešno krotila hudo lakoto. No, zgodbo včerajšnjega dne že poznate! Danes zjutraj sem zato pričakovala še 2 kg zraven, pa se je teža dvignila le za par dag, tako da sem spet na začetku, danes torej na sadju. Pa naj kdo razume, če more!
Saj ne vem, kaj naj si mislim in zakaj vam to pišem, se mi pa zdi, da bom začela počasi razmišljati, da mi ciljna teža 56 kg pri mojih 162 cm pač ni usojena, čeprav bi mi po konstrukciji morala biti. Skratka, prevetriti moram "podstrešje", da bom našla pot iz tega. Očitno se ne bom več vagala vsak dan, ampak mogoče le po sadnih dnevih, ker je to zame ob vseh drugih stresih še en dodaten (in odvečen) stres in se sprijazniti s tem, da gredo kile pač bolj počasi dol (in vmes tudi malo gor). Zato popravljam tudi svoj cilj, ki je po novem 60 kg. Tedensko torej svojih rezultatov ne bom sporočala, ker se ne ujemajo s sadnimi dnevi, po vodnem dnevu pa obvezno, če le ne bom prej vrgla puške v koruzo. Moj novi moto je, počasi, a zagotovo ali po domače POČASI, PA ZIHER!
Lep dan vsem skupaj, mislite name, jaz mislim na vas!
Vaša Encijan