1. sep 2005 15:11
Marjanca45, veš da sem skoraj tvojih let (43), še vedno sva mladi in po srcu bova vedno ostali mladi. Obe sva veliko pretrpeli, ti veliko več kot jaz. Zato voljo dobesedno črpam iz tvojih besed. Ti si preživela smrt moža , gorje tašče(če se prav spomnim), samovzgojo otroka. Vsaka čast!! Pri meni je največji problem moja "lastna mama". Že od kar sem se poročila ne mara mojega može, čeprav živimo v isti hiši. Zmerja ga z bosancem, čeprav je rojen na Gorenjskem in je čisti gorenjec, tako po kulturi kot po vsem ostalem. Jaz sem za njo izdajalka, mož je nesposoben(čeprav pri hiši naredi čisto vse-sedaj je bil operiran na trebušni kili zaradi prevelikega dela), hči, ki je raje v Portorožu, kjer prek študenta tudi dela je za njo "kurba"(oprostite besedi) ker je tam brez nadzorstva , sin nikoli (njeno mnenje) ne bo naredil šolo. Vsi mi govorijo, naj jo enostavno odpišem, ker je najverjetneje ona povod za moje depresije. To sedaj vem , da moram tudi narediti, če hočem dobro sebi in vsem mojim. Toda to je zelo težko. Ona je edini moj najbližnji sorodnik. Z očetom sta bila ločena že od kar sem bila jaz stara 12 let. Tudi z očetom sva imela bolj slabe stike, ker mi je vsak stik vedno preprečila . Pred 2 letoma je umrl zaradi odpovedi srca ( bil eden prvih ki so mu vsadili novo srce). vem, da moram najti moč in to v sebi. Že sedaj ste mi vse veliko pomagale, tako da bo mogoče ta forum postal ne samo detični ampak tudi kot pomoč vsem v stiski. claudia12, jaz sem si namesto testenin na OH dan naredila bučke polnjene z piro, ali kuskus z zelenjavo. pri nas na Gorenjskem je tako prelep dan, da te kar napoji z pozitivno energijo; to pa najbolj rabim. Pa še hčerko dobim za 4 dni domov iz Portoroža. Lp sasy