Ločevanje živil 90. dni - 4. del

20. jun 2005 8:05

Jutro punce! Evo mene, skesanko. Se vračam nazaj. Za koliko časa... kdo bi vedel? Mogoče spet samo do naslednjega slabega počutja ali šibke volje, ampak dobro - sem malo razmislila v sebi in sem si rekla tako: četudi naredim tri dni diete in potem dva dni kiksam in spet malo diete... bo še vedno mnogo bolje kot sedaj, ko jem vse povprek in predvsem v prevelikih količinah. Tako! Razmišljam o kakšnem miganju, pa se kar ne morem odločiti. Sploh zdaj, če bo zelo vroče. Mogoče bi si nabavila sobno kolo ali orbitrek, da bi lahko migala na hladnem in v senci. Pa še kavč bi bil blizu! andrinaa

20. jun 2005 9:02

Tuna, eni so pa res neverjetni. Ampak sem prepričana, da je to zato, ker jih je sram poraza, če ne bodo zdržali. Poraz je vedno hudo priznati, pa naj bo kakršenkoli je. Andrinaa, dobrodošla nazaj. Karkoli boš delala namesto hranjenja vsevprek in v nenormalnih količinah. Pa daj ločuj znotraj obroka, če ti je dieta tako težko. Mogoče se bo organizem potem že malo navadil. Čeprav mi še vedno ni jasno, zakaj te tako muči ta dieta, ki je od vseh, ki sem jih poizkusila, najbolj enostavna in najmanj "lačna". Za miganje pa si najdi najprej nekaj manj napornega, npr. zelo hitro hojo ali pa plavanja, pa res plavanje, ne namakanje. Navadi telo na napore, potem bo vse dosti enostavnejše. Res je, da je na začetku, sploh, če nisi navajena, malo zoprno, ampak to hitro mine. In boš videla, če se boš vsaj nekajkrat na teden preznojila, se bo tudi nakilah poznalo. Saj ni tako težko, no, pa tako si še mlada. Glej nas "zrele" koke, kako se trudimo. marjanca45

20. jun 2005 9:14

Marjanca, hvala za vzpodbudne besede! Moram priznati, da ste mi prav ve, "zrele koke", najbolj v inspiracijo. O plavanju sem tudi razmišljala, pa veš da imam kar predsodek pokazati se v kopalkah na kopališču. Na morju se mi zdi nekaj čisto drugega, na kopališču pa imam občutek, da ljudje samo gledajo in ocenjujejo. Saj sem že zdavnaj pošlihtala v glavi, da je to njihov problem, samo se pa še vedno malo nelagodno počutim, ko me kaka cela spedenana premeri od pet do glave s takim zaničljivim izrazom na obrazu. Ni prijetno. Zakaj mi je ta dieta težka? Ker se mi megli, mi postaja slabo in se zelo slabo počutim. Navajena sem zjutraj jesti. Če sem na sadju celo dopoldne, postanem "švoh"; pa ne misli, da si samo domišljam, o ne, saj mnogo potrpim in stisnem zobe. Samo mene res zdela, mi gre črno na oči, srce razbija, se začnem hladno potit, vrtoglavica... Uf, ni za govorit. Če sem doma, malo sedem, spijem malo vode ali čaja in prihajam k sebi - do naslednjega sesutja. Če pa sem zdoma... Nič, da ne bom predolga, samo še pozdravček vsem in veliko volje in optimizma! andrinaa

20. jun 2005 9:59

Hojla! Kako kaj? Jaz sem čist vredu,včeraj grešila z sladoledom(če je blo pa tako vroče,pa tak je pasal)! Ja,Andrinaa,super da si nazaj! Mislim,da ni tukaj nobene,ki bi se diete držala 1000%,vsaka ga kdaj mal kiksne.Sej zaradi tega potem ni treba kar vrečt puške v koruzo.Še najslabše je pa,da se potem nažiraš do onemoglosti,češ,saj tako nima smisla.Ne,ne,ko se boš naslednjič pregrešila,se nič ne sekiraj,ampak lepo nadaljuj z dieto naprej. Drugače bi bilo pa res dobro,če bi jemala zraven še kakšno železo(jaz imam šumeče tablete,brez sladkorja in z okusom črnega ribeza),pa kakšen kalcij,magnezij. Jaz držim pesti zate,da bi ti uspelo in če ti bo hudo,smo mi tukaj,da te tolažimo,spodbujamo in tudi skregamo,ča je treba. Marjanca,tvoj sine je pa res zlati.Mislim,da ga boš naslednjič z lažjim srcem spustila v svet,ko vidiš,kako upošteva dogovor in ne ne pusti preveč v skrbeh,čeprav vem,da te vseeno skrbi.Pa saj danes je že ponedeljek,še par dni,pa bo doma. Kako pa kaj naša ribica?Si začela z novim krogom,ali boš raje še malo počakala? Ja,tako je to z nekaterimi.Imajo težave,za katere so v veliki večini krive kile,pa še slišati nočejo,da bi shujšali.Verjetno je res zato,ker se bojijo neuspeha,veliko ljudi pa se za hujšanje ne odloči zato,ker si enostavno ne morejo zamisliti,da bi morali spremeniti svoje življenske navade(Beri:basanje s hrano),da bi se morali navaditi na red,da bi morali zraven še malo migati.To se jim zdi pretežko.Seveda je veliko lažje sedeti pred televizorjem z polno skledo čipsa,kot pa pojesti eno jabolko in oditi na sprehod.Potem pa si mislijo,kako jim je lepo,toda nekje globoko v duši jih pa vendarle grize in potem ugotovijo,kako je življenje nepravično in ravni oni imajo takšno nesrečo,da so debeli.Ker so potem nesrečni,iščejo zadovoljstvo v hrani in tako tonejo vedno globje.Ja,tako je to,vem,ker sem bila tudi sama takšna.Kadarkoli sem imela kakšne probleme,ali se nisem dobro počutila,sem odprla hladilnik in poiskala kaj dobrega za pregriznit in potem šem se tako dobro počutila oziroma sem mislila,da se dobro počutim,do takrat ko sem stopila na tehnico in se spraševala,zakaj neki mi grejo kile gor,saj ne jem preveč,najbrž je z mojimi hormoni nekaj narobe,ali pa karkoli drugega.Iskala sem vse možne krivce za mojo debelost,samo tega si nisem hotela priznati,da enostavno preveč jem in premalo migam.Na srečo mi je enkrat le kliknilo v glavi,da bo treba nekaj storiti in tako se je precd petimi leti začel moj boj z kilogrami.Pa ne mislit,da mi je šlo zlahka.Andrinaa,tud men je večkrat dopizdilo in sem se basala z sendviči.Pol mi je blo pa žal in spet vse od začetka.Na srečo sem potem odkrila ločevalni dieto in tale forum in s pomočjo 3md in vseh vas imam danes skoraj dvajset kil manj,kot pred petimi leti in takrat sem tehtala celih 120 kil.Torej moj boj z kilogrami še zdaleč ni končan,še veliko dela me čaka,ampak že to,da sem vendarle nekaj naredila zase,mi veliko pomeni. Uh,sem se razpisala! V glavnem punce,ne obupat ob majhnih neuspehih,ampak nadaljujte začrtano pot.Slej ko prej vam bo uspelo! Mejte se lepo! Marjetka cvetka

20. jun 2005 10:00

Hojla, deklice! Adrinaa, res sem vesela, da si se vrnila. Naj ti povem o izkušnji moje sodelavke. Njej je bilo sadje zadnja briga. Potem se je pa odločila za to dieto. Zelo težko se je navadila na sadje dopoldne in vedno je govorila, da takoj, ko zaključi dieto, takoj konča s takim prehranjevanjem. Zdaj je že po dieti, sadje pa še vedno veselo melje celo dopoldne. Tudi ona je na začetku imela vrtoglavice, kar naprej je bila lačna in sploh se ji ni zdelo, da zajtrka ni, če ni kosa kruha. Vmes si je pomagala s toplim čajem, tudi kavo in vodo. Zdajle sem se spomnila. Kako pa je s tvojim pritiskom? Daj si ga malo zmeri. Mogoče je problem v prenizkem pritisku. Že Marjanca je prav rekla, da je uspeh če se zaveš napačne prehrane in da hočeš nekaj narediti na tem. Počasi se daleč pride. Marjanca, nate sem pa dosti mislila konec tedna, ko so se tudi moji mladički raztepli po svoje. Dobro, da si si našla zaposlitev. Pa še več si naredila zase s plavanjem. Jaz imam pa še 3 tedne do konca diete. Kilce še kar stojijo ampak sem si sama kriva. Se moram res spravit v red. Bom kar zdaj rekla, da se vidimo zopet čez tri mesece. Že po tem, kar sem do sedaj izgubila, sem vesela, da sem sploh začela. Lepo se imejte! Gobica

20. jun 2005 10:05

Marjetka Cvetka, sva isti čas pisali in te nisem prej prebrala. Naj ti povem, kot bi brala sebe, samo da se je moj boj začel malo kasneje. In se bo tudi nadaljeval, dokler ne pridem do željene teže. Pa če traja dve leti, bo pač trajal. Gobica

20. jun 2005 12:25

Andrinaa, saj te razumem, ko premišljaš, kako bi se spravila v kopalke in kako te ljudje čudno gledajo. Veš, po moje si ti to bolj misliš, kot pa je res, ker se pač v svoji koži slabo počutiš. In zato ti naj bo to še bolj motivacija za shujšanje, da se boš boljše počutila. Veš, zdaj, ko sem več na kopališčih, opazujem ženske okoli sebe. In ti povem, da je zelo zelo veliko žensk preobteženih in kar je presenetljivo, veliko mladih deklet. V soboto sem videla eno dekle, ki je bila silno luštkana v obraz, simpatiča, z dolgimi svetlimi lasmi, ampak tako zelo močna je bila. Pa da ne boš mislila, da je bila kaj zagrenjena. Ob sebi je imela simpatičnega fanta, stopala pa je tako samozavestno, da sem jo kar občudovala. Sama sebi dopovej, da ni važno, kaj si drugi mislijo o tebi, pa kako te ene "gospe" gledajo. Saj ne veš, kakšne so one morda bile nekoč. Ti si ti, imaš ta pravo dušo in srce, telo pa še bo. Pa kje piše, da moramo biti vsi suhci. Shujšaj toliko, da se boš boljše počutila. Glede teh tvojih slabosti bi mogoče res bil dober obisk pri zdravniku. Mene so na sadni dan, ko je bilo na začetku bolj zoprno dobro potolažili razni oreščki, pa lešniki, tisti t.i. štundetenfuter. Dobro pest sem jih pojedla na dan, pa mi je bilo kar boljše. Pa banana ( ne preveč zrela, ker sem imela potem probleme s slabo prebavo) je naredila čudež. Skratka, želja tvoja je velika, zdaj pa upam, da ti bo res ratalo. Marjetka cvetka, pa ti si superca ! Videla sem te v živo in glede na to, kakšna si bila na sliki, ki si mi jo pokazala, si sedaj krasna. Res se teh 20 kil zelo pozna. Vesela sem, kako imaš "počiščeno" v glavi, ko točno veš, kaj hočeš in si se sprijaznila s tem, da ne gre od danes na jutri. Res imaš pravi pristop k stvari. Ljudje, ki imajo toliko kil viška, kot si jih imela ti, se po moje še težje odločijo za tak korak, ker se po moje prvih kar nekaj kil sploh kaj ne pozna, pa še prehranjevalne navade so totalno v buli, kot si že zelo nazorno opisala ti. Zato si res vredna vsega občudovanja. Lisička, saj res kar naprej nekaj počnem in se izogibam doma, da ne hodim v prazno sobo. In kako čakam vsak njegov klic. Tudi danes je že bil priden. Saj točno ve, ker me pozna, da, v kolikor se ne bo držal dogovora, bi ga res takoj šla iskati in domov z njim, samo potem bi bilo pa malo drugače. Očitno ga nisem tako slabo vzgojila, čeprav me je bilo po moževi smrti silno strah, kako bom sama obvladala otroka. Ampak gre, samo ogromno volje in časa je potrebno. Pa mi nikoli ni in ni bilo žal, saj se v takih situacijah, kot je ta zdaj, to povrne. Sem kar ponosna nanj. Tudi ti si ena tistih potrpežljivih hujšaric, ki že ves čas ve, da je to dolgotrajen postopek. Kila na kilo, boljše počutje. In to je prava pot. Superca !!! marjanca45

20. jun 2005 12:50

¨Ja,saj bi tudi jaz najraje,da bi prišla čarobna vila,zamahnila z čarobno palčko in bi bila jaz vitka.Žal pa tako ne gre in res je potrebno veliko volje in vztrajnosti,ter tudi potrpežljivosti. Predvsem pa ne nehat z dieto,če se enkrat pregrešimo. Mejte se lepo,jaz počasi šibam v službo. Marjetka cvetka

20. jun 2005 16:06

Zdravo lepotičke. Kako preživljate lep sončen popoldan? Pri nas je začelo malo pihati-upam, da to ne napoveduje slabega vremena. Marjanca, sicer sva res čisto blizu doma, ampak vseeno škoda, da nisem vedela, da si včeraj bila v naših termah-bi prišla kaj okrog pogledati. sedaj ko sem videla tvojo sliko, bom pa po Konjicah za tabo gledala, tako da kar pričakuj, da te bom potegnila za rokav, tako kot sem Darchy...da ne boš presenečena Adrinaa, me veseli, da si nazaj! Pojej zjutraj več kot samo 2 sadeža, tako da se boš sprva navadila na sadne zajtrke, potem pa poskušaj zmanjšati na predpisano količino. Pa pojej tako kot je napisala Marjanca, kakšno banano, pa sadje jej vsake 2 uri, tako sigurno ne boš omotična. Pa veliko vode!!!!! Pa kakšno multivitaminsko/C vitamin tableto si raztopi v vodi in boš imela kar več energije. Rožica, si že z dopusta? Darchy, kje se pa ti potikaš? Si naredila kruh? Punce vztrajajte še naprej! Lp, maychi

20. jun 2005 16:28

Ribica že plava 2. krog, res malce hitreje kot sem nameravala, ampak očitno potrebujem več reda. Zadnji teden sem čisto zbluzila, tako so spremembe nujne takoj. Danes imam B dan s sirom za kosilo in jogurtom za večerjo, kjer sem oz. bom dodala še veliko mešane solate. Tehtnica je po plavanju pokazala že 71 kg, včeraj pa že 74. Le kako sem se lahko nekaj dneh zredila za 3 kg? Saj vendar skoraj nič ne jem! Verjetno od dobrega mariborskega zraka! No ja, sem pač med tistimi, ki se radi delajo norca iz samega sebe. Na kopališčih pa tudi sama opazim debele in suhe, nobenih pa ne gledam posebno. Čisto možno pa je, da so tudi predebeli že velilko shujšali, saj jih ne poznam. Marjanca, vesela sem, da se ti sin pridno javlja. Ali si že plavala v Pristanu v Mariboru, olimpijski bazen spodaj je res super za tiste, ki želijo plavati in ne namakati ritke, kar lahko počnejo tudi doma v bani. Zavedam pa se, da smo različni in imamo različne potrebe. Marjetka Cvetka, tudi sama sem nekoč verjetno sanjala o vili za hujšanje in je ni in ni bilo od nikoder, tako sem začela kar sama. Gre počasi, ampak gre, kar ugotavljaš tudi sama. S tem forumom je veliko lažje, saj vedno najdeš somišljenike. Vroč pozdrav! riba-ribica