Ločevanje živil 90. dni - 4. del

16. jun 2005 14:56

Odhajam! Komaj sem prišla, pa že grem. Ne zdržim! Sem tudi sliko umaknila, čeprav sem bila odločena, da vesoljni Sloveniji dokažem, da zmorem!!! Pa očitno nisem dovolj močna. Pravkar sem pojedla dva topla sendviča s sirom. Vseeno mi je, pa če si mi direkt na rito obesi! Tega ne prenesem več, tega slabega počutja in napadov slabosti in vrtoglavice. Mogoče mi bo kasneje, ko se bo želodec pomiril, žal in mogoče bom spet hotela nazaj na 3MD, kaj pa vem. Mogoče, lahko je dobre sklepe s polnim želodcem delat! Kakorkoli, jaz sem se pošteno najedla in poslala 3MD v... Mogoče si premislim in se še kaj oglasim. Želim pa vsem veliko volje in vztrajnosti!!!!!!!! andrinaa

16. jun 2005 15:22

Sem prišla še malo prečekirat. Tudi album sem videla z novimi slikami. Krasne ste. Za ene bi rekla, da jim ni treba nič popravkov, če pa se boste bolje počutile, vam dam vso podporo. Marjanca, tudi ti si prava frajla. S šolo sem si mislila, da imaš verjetno dodatno izobraževanje. Saj kar naprej kaj zahtevajo v službi reda radi. Jaz pa sem naredila faks ob delu, zato ti pravim, da je težko ob službi in družini in vsem ostalim kaj v glavi obdržat. Hvala Bogu da je za mano. Zdaj grem tudi jaz domov, da se napapcam. Danes kuha hči, pa bomo videli kaj bo. Me je zjutraj vprašala, kaj lahko danes jem in bo nekaj na to temo. Adrinaa, res mi je žal, da ne gre. Prvih štirinajst dni je res težkih. Ko pa začneš zgubljati, si pa ponosen nase, da ti rata. Poskusi, boš videla, da ti ne bo žal. Pa pridi jokat, stokat, praskat....... na forum, ko bo najtežje. Vedno se najde kdo, ki ti da voljo. Lepo popoldne vsem! Gobica

16. jun 2005 16:09

Hojla! Kako ste kaj!Jaz sem danes veloko boljše volje,kot sem bila včeraj. Andrinaa,pa menda se ja ne boš kar tako predala.Ja,kaj pa potem,če si pojedla tista dva sendviča,zdej pa nadaljuj!Če ti dieta ne odgovarja,pa poskusi ločevati vsaj med obroki,recimo da ješ B kosilo,potem pa Š večerjo.Mogoče je bil prehod na dieto prevelik šok za telo in tudi za tvojo psiho.Mogoče bi bilo res najbolje,da najprej poskusiš tako,kot sem ti svetovala,brez sadnih in vodnih dni,sami da se telo navadi na ločevanje. Kar se pa slikce tiče,mi je prav žal,ampak jaz te bom še vedno gledala,ker jo imam shranjeno,tak da nima veze,da si jo umaknila.! Ste vidle Marjancino slikco!Že na njej super zgleda,če bi jo vidle pa zdej,kaka bejba je! Tabina,a ti mogoče v jezik hujšaš,ker res ne vem,kam drugam bi! Ma no,hecam se.Res se danes velik boljš počutim! Ni kaj,same lepotice ste na slikcah,bom mogla še jaz svojo umaknit,da ne bom pogvarla izgleda albuma,ha,ha! Ma,grem zdaj mal na svež zrak! Mejte se lepo! Marjetka cvetka

16. jun 2005 16:41

Živjo vsem! pri nas je bila taka nevihta, da so v poslovni stavbi kjer delam iz višjih nadstropij tekli slapovi po celem hodniku. Še en akvapark v ljubljani....potem smo pa po hiši letali in podstavljali vedra...uboge čistilke pa lovijo vso vodo na kup. Drugače pa se tudi jaz pridružujem marjetki cvetki in lisički pri spodbujanju andrine. Res brezveze, da zaradi dveh sendvičev vržeš stran ves tisti trud pretklih dni. Pomisli kolikokrat po dva sendviča bi pojedla že v tem času, če ne bi bila na dieti, ali bi se tudi toliko sekirala za tiste???!!Jaz sem tudi med tistimi, ki so rade in vedno fejst zajtrkovale, pa še v hribe hodim čez vikende, tako da sem bila takrat pa še sploh navajena ornk jest zjutraj, ker potem nismo nič več jedli do kosila, ko smo prišli domov. Zdaj pa pojem kako banano, če rabim energijo, s sabo pa vzamem jabolko in suho sadje. Če je pa turca bolj naporna pa pojem še malo lešnikov ali česa podobnega. Danes imamo praznovanje roj. dneva od mame, pa imam škrobni dan...ne vem še kako bo. Prejšnjič sem jo dobro odnesla v podobni situaciji je bilo milijon solat za zbirat, pa še eno razino črnega kruha, pa je bilo fino...bomo videli danes, ne vem namreč kakšen je meni... Darchy ali bi lahko tudi meni poslala geslo za v album prosim! Imejte se lepo, Sarica

16. jun 2005 22:05

Ha, ha, ha..., samo še šest dni bom z vami. Toda tudi potem se vam bom oglasila in vas vzpodbujala. Sedaj , ko sem na koncu, vam zaupam moja leta. Sem gotovo najstarejša forumašica. Imam 60 let, po duši sem pa še najstnica. 3-MD je bila za moja leta super uspešna. Videti je, da se bom oklestila za 10 kg. Morda še kaj več. Za moja leta je to super. Vedno ni bilo prijetno, veliko ste mi tudi ve pomagale. Ko sem mislila že vse pustiti, sem se srečala s Tejčico. Ona mi je dala misliti in sem nadaljevala. Zato Andrinaa poslušaj, kar so ti svetovala dekleta. Marjetka cvetka, tudi zate je posijalo sončece. Prišel je petek. Lepo je bilo kramljati s tabo. In seveda tudi z Marjanco45, Ribo ribico, Britney, Darchy...in z vsemi ostalimi. Ko končam 3-MD, si bom privoščila daljši izlet. Sama sem se nagradila za dieto in okroglo obletnico. Obiskala bom Litvo, Latvijo. Estonijo in Rusijo do Sankt Petrsburga. Potem z ladjo do Rostocha in preko Nemčije, Avstrije domov. Če mi katera da o teh deželah kakšno novičko, bom zelo vesela. Upam le, da bom tudi na potovanju kako nadaljevala z dieto. Bom poročala, ko se vrnem. Voljo imam veliko. Darchy, tebe pa prosim za geslo. Bom potem, ko se vrnem, pripopala kakšno zanimivo slikco z mano, seveda. Kljub svojim rosnim letom sem dokazala, da sem karakter. majdad

16. jun 2005 22:28

Andrinaa, sam ne vržt puške v koruzo, dokaž seb da zmoreš. A veš kako ponosna boš nase po treh mesecih?! Da ti pa ne govorim o samozavesti. Okol boš hodila ko pav! Dej vsed se, premisli in nadaljuj, saj dva sendviča še nista konec sveta!!!! DRŽIM PESTI da dobiš voljo za naprej!!!! kokos

17. jun 2005 0:18

Majdad, čestitam! Počutim se kot, da te poznam osebno. Leta res niso važna, tudi sama se počutim po duši veliko mlajša. Tudi moja teta (pravzaprav očetova sestrična) gre na to potovanje, pripovedovala je, da gredo z ladjo po reki, iz Slovenije pa z avtobusom, čeprav je precej daleč, ampak je navajena takih potovanj in je še malce starejša od tebe. Imejte se lepo, uživajte, vse si oglejte in se vrnite celi in zdravi. Počivali pa boste potem doma. Adrinaa, ne škoda bi bilo prekiniti, vse smo grešili kdaj pa kdaj. Boš videla, da je vredno vztrajati, glej samo proti cilju, štej dneve, ena desetina, pa četrtina, nato tretjina, polovica itd. In boš počasi lepo pri koncu z manj kilogrami kot na začetku. Daj, poišči voljo v sebi, saj ti bomo vsi pomagali. Smo super družba. LP riba-ribica

17. jun 2005 6:28

Dobro jutro, rožice moje ! Marjetka cvetka, tako sem vesela, da si spet sončna. Saj si te pravzaprav sploh ne predstavljam, da bi bila kako drugačna. Res drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Andrinaa, če je pa tako zelo hudo, bi mogoče res poizkusila to, kar ti je predlagala Marjetka cvetka - najprej ločevanje po obrokih, da se tvoj telešček malo navadi na to, kaj ga čaka. Res pa je, da moraš sama želeti narediti kaj zase. Nobena od nas te ne more prepričati. Me te lahko le vzpodbujamo, končna odločitev pa je pri tebi. Kot so ti že dekleta napisale, kriza je prva dva tedna, potem pa je vsak dan lepše in boljše. Zato se najprej umiri in potem premisli. Daj na eno stran pluse, na eno pa minuse, pa ti bo hitro jasno, kako naprej. Držim pesti. Lisička, res bravo za tvojo voljo pri študiju. Se mi zdi, da se redni študij sploh ne more primerjati z izrednim. Vem, ker sem bila nekaj mesecev vpisana na 3. stopnjo, pa popoldan predavanja, v soboto služba, da sem ure noter spravila, potem pa me je rahla kap in zdravniki so rekli stop. Zdaj se pa mučim s temi strokovnimi preverjanji znanja, ki so res zelo zoprni, ampak bom že preživela. Tega, ki bi ga morala delati naslednji teden, so mi prestavili na januar naslednje leto. Majdad, pa ti si res frajerka na kvadrat !!! Želim ti le, da se imej na popotovanju krasno. Čudovito je, da si se tako lepo nagradila. Tudi jaz se bom s krasnim dopustom, ki ga bom začela konec tega meseca. Komaj čakam. Ampak drage moje, danes je dan D, ko moj sin odhaja na morje. Včeraj je spakiral cule ( mami, kaj mi lahko malo pomagaš, prosim ... kako rada ), vse sva se dogovorila, ampak moje srce je za znoret. Ponoči sem se zbujala in ga hodila gledat v sobo, zjutraj sem ga z lubčkanjem zbudila, pa si nisem mogla pomagati. Stala sem pri vratih njegove sobe, ga gledala, kako mirno spi, meni pa so tekle solze po licih. Za znoret. Sedaj spet točim slanico po mojih licih. Bi bilo boljše, če bi imela izpit, ki bi me zamotil, tako pa ..... No ja, bom že........ marjanca45

17. jun 2005 6:48

dobro jutro, marjanca, mame bomo v skrbeh za svoje otroke tudi pri 80 (hm, moja bo takrat stara 60.... mogoče bo obratno ;). popolnoma te razumem, ampak prepričana sem, da je prvič najtežje. kot sem pred kratkim prvič preizkusila odsotnost svoje hčere, ko je šla v šolo v naravi- zdaj je lažje. važno je, da sta prečekirala pravila in DA MU ZAUPAŠ. zato nič ne skrbi, vedi, da s ebo zagotovo imel lepo, tega pa mu tudi ti želiš. kdaj si rekla da se vrne? kar pa se moje fotke tiče- ta je na sredi med mojim odebeljavanjem...pa punce ne ga lomit, saj jaz sem hruška kot sem povedala, od pasu navzdol pa se ne vidi. kakorkoli, res nimam tromestne številke v kilaži, sem pa precej nesrečna, če bom še naprej vse poletje v dolgih hlačah plezala okoli. pa rahlo sem že obupana, ker ni vidnega haska. ne vem kak čas je to...pa vidim d anisem edina. andrinaaa, kaj anma pa preostane druga kot d avztrajama...kmalu bo julij! nič, se javim kasneje, pri nas ima šef v petek dan za metek.... je treba garat;) tabina

17. jun 2005 8:23

Dobro jutro, no končno se vam tudi jaz oglašam. Vas berem že 2 meseca, a danes sem se končno ujunačila in vam pišem. Morda je dober motiv zaključek mojega 2. vodnega dne, ki sem ga pregurala včeraj in zdaj me čaka še en mesec do zaključka diete. Sem v 2 mesecih zgubila 7 kg in sem kar zadovoljna. Moj cilj je dokončati 3md in nadaljevati zdravo prehranjevanje po Montiju. Cilj je, volja zaenkret še tudi. Sem opazila, da sta dve od punc iz SL. Konjic, jaz prihajam iz Celja, tako da bi se vama kdaj želela pridružiti pri vajinih vzponih na bližnje hribe, seveda če bi si tudi vidve želele tega. Marjanca ko sta moja otroka prvič odšla v kolonijo stara 7 in 10. let sem mislila, da se mi bo stgalo srce, kako je bilo meni hudo, jokala sem, vsak dan sem jih klicala, čeprav se nista imela časa pogovarjati z mano, iz službe sem hodila v poznih urah, vsepovsod sem bila samo doma ne, neka praznina je bila v meni.Ampak sem pregurala in letošnje leto ponovno odhajata... au...le kaj bo spet z mano...mislim, da se starši nikoli ne sprijaznimo s tem, da otroci odraščajo.... Lep sončen vikend vam želim! tuna