30. apr 2005 20:25
Zdravo, drage moje rožice !
Končno sem spet med vami. Glede na količino napisanega vidim, da ste bile zelo pridne, saj sem potrebovala kar nekaj časa, da sem vse prebrala. In še danes, ko sem se končno spravila k pisanju, mi je sredi vsega crknil računalnik. Upam, da bom tokrat lahko napisala do konca.
Aknirad, tudi jaz komaj čakam, da se srečamo, samo ne vem, kako nam bo ratalo, saj bi moral biti nekdo, ki bi si vzel čas in našel primeren prostor. Pa saj za prvo srečanje ne bi kaj dosri komplicirali, važno je, da se vidimo, pocmokamo in se pogovarjamo, pogovarjamo..... Glede tvoje juhe ti ne morem žal nič pametnega napisati, ker sem 2. knjigo posodila sosedi in ta se jo očitno uči na pamet, ko mi jo tako dolgo vrača. Ampak, kolikor se spomnim, v njej ni omenjena juha ( goveja prazna ali s čim notri). Ampak, če si jo tako želiš, pa res ne bo konec sveta, če jo boš tu in tam pojedla kakšen krožnik.
Pisala si tudi o tem, kako si npr. uporabljala olje v količinah, kot pred diieto. To sem počela tudi sama, sploh pri solati, pa so kg vseeno kopneli.
Brittney, ko sem brala tvoje pisanje, mi je bilo tako poznano, le da se je v moje primeru dogajalo v eni firmi, kjer pa tudi po moževi smrti ni bilo razumevanja, tako, da je sin moral nekajkrat spati sam doma, jaz pa sem morala ponoči v službo, pa po dve izmeni skupaj sem morala delati..... Nihče me ni vprašal, kako sem si uredila življenje, saj je bil sin takrat star 8 let in pol. Ampak druge možnosti ni bilo, tako, da sem pač preživela. In ta gnida, ki je bil direktor, je ob vsem tem nesramno užival. Tudi meni je lepega dne počil film in sem v njegovi pisarni ponorela. Potem je bil dosti bolj fin, vendar sem po tem najinem "dvoboju" vso energijo usmerila v iskanje nove službe in na srečo sem uspela. Še danes imam pred sabo njegov zaprepaden obraz, ko sem mu na mizo položila odpoved. Ker vem, kaj to pomeni, te neverjetno občudujem. Prava si !!!! Ne daj se tem pujsom, ki mislijo, da se svet vrti zaradi njih. In takšne korenine, kot si ti, jim grenite vsak dan in držim pesti, da boš vztrajala!! In tvoj zlati sin to ceni, verjemi mi. Ceni trenutke, ko si z njim, ko ga stisneš, ko mu poveš, kako rada ga imaš in potem on tebi pove, kako je ponosen na tebe. Veš, take trde preizkušnje nas mame, ki smo same z otroki, z njimi še bolj povezujejo. Verjemi mi, ker sem sama s sinom že 8 let. In vse, kar "vložimo" v naš odnos, nam otroci bogato vračajo. Zato te res občudujem in ti pravim, da si mama, kot bi si jo vsak otrok lahko želel. Verjemi mi, da ima tvoj sin več od tebe, ko marsikateri otrok, ki ima mamo vse dni doma, pa si ta ne vzame časa zanj, ker je vse drugo bolj pomembno - pa sosede, prijateljice, manikura, pedikura, kozmetičarke..... Saj mora biti tudi to, pa ne na škodo otrok. Zato držim pesti, da boš zdržala. Pa saj niti slučajno ne dvomim.
Buba11, tudi jaz sem imela na začetku probleme s prebavo. Problem ni rešil niti donat ( ne hladen, ne topel), pa suhe slive. Pomaga mi laneno seme, ki ga vsak drugi dan pojem 5 kavnih žličk, pomagam pa si z velliko vode, da gre po grlu navzdol. Zoranb, mogoče bi tudi ti to poizkusil. Res mi je edino to pomagalo. Zoranb, tudi jaz sem ves čas diete opažala, da mi je teža po OH dnevu padla, sicer pa je verjetno res normalno, da teža zelo niha. Samo poglej, kako različne količine hrane vnašamo v telo, kako različno hitro se prebavlja in če je potem še prebava bolj počasna, je pa sploh hec. Nič naj te ne skrbi. Če ga preveč ne bisaš, gredo kile dol, brez skrbi.
Lisička, vesela sem da je med nami še ena oboževalka prebranca. Tudi jaz, ko si ga naredim, sploh ne morem nehati jesti, dokler nisem taka, kot sod. Jaz si fižol sama skuham in to s kumino, pa je potem res dosti manj problemov z napenjanjem.
Maychi, to z oblačenjem tesnih oblačil imaš pa prav. Čeprav sem že mesec dni po dieti, me še kar zanese, da si ne upam obleči tesne majčke, čeprav mi res nikjer nič dol ne visi ( razen joškov). Kar nekako se ne morem popolnoma navaditi na mojo novo podobo, ki je res korenito spremenjena. Včeraj sem si npr. šla poizkusiti poletno garderobo in bila sem šokirana. Niimam kaj obleči. Danes sem vse spokala in nesla šivilji, da mi bo zožilla. Pa stvari, ki sem jih lani kupila nove. Niti kopalke mi niso prav. Ampak sem že raje taka, kot sem sedaj. In po oblačilih se vidi, koliko se telo spremeni. Oblečem lahko hlače, ki jih nisem spravila na sebe že veeeeeliiiko let. Otrok me samo gleda in se čudi.
Marjetka Cvetka, ko bi ti vedela, kako sem bila vesela, ko sem prebrala, da si ves teden zdržala brez "grehov". Vidiš, da se da, če človek trdno sklene pri sebi. In šele potem človek ugotovi, da ta pravzaprav sploh ni nič takega, da ni težko. In občutek je krasen, kaj ? Pa tako malo je treba. Res sem vesela. Tudi jaz sem že kar nekaj dni doma in neizmerno uživam ko me zjutraj zbudi moj mehur in ne budilka. Vsak dan zelo hitro prehodim 10 - 12 km, tako, da se popolnoma preznojim, potem pa tuš. Zjutraj pa telovadba pol ure ( haval bogu ne on pol petih) in branje knjige v postelji do desetih. Pa to je pravljica, vsaj zame, ki sem pravi knjigožer. Knjige so moje rešiteljice, ki so mi pomagale, da se mi v hudih časih ni popolnoma zasukalo.
No, pa sem se razpisala da je groza. Upam, da vas nisem preveč zamorila. Ne bom več, obljubim, ker ne bom za toliko časa izginila.
Imejte se lepo, drage moje in dragi Zoranb !!!!
marjanca45