Podražitve...

7. sep 2012 15:58

Prosim vrnite se k temi in prenehajte z osebnimi obračuni!

7. sep 2012 18:09

En la manera muy humilde, se vračam k temi.

Namreč, querido ežoj je malo po diagonali povezal zgodovino filozofske misli nekaj strani nazaj. Pred Marxom, dragi ežoj, pisočega filozofa, ki bi zapisal, da lastniku ne pripada profit, ni bilo. Lastnina nosi s sabo pravice in je bilo popolnoma nemogoče, da bi te stvari tudi v dviji filozofski misli zmogel koncept lastnine in profita ločiti.

Marx je potem v svojih tekstih prikazoval, da je profit posledica tega, da se prsežno izkorišča delovna sila, ergo, da se enim jemlje preveč, da drugi dobijo in potem se je na temelju tega prvič tudi v filozofiji postavilo vprašanje pravičnosti takega početja (sedaj bi za boljše razumevanje tule morali povedati, zakaj je Hegel izvzel etiko iz filozofije in jo zamenjal s pravom, ampak to vzame preveč prostora....skratka pravičnost ravno ni bila moderna tema v filozofiji 19. stoletja).  In potem Karl Marx skozi analizo nastanka presežne vrednosti prinese nazaj v filozofijo pravičnost.

In na to se potem prime francoski filozof Joseph Proudon, ki zapiše zgodovinski stavek La propriété, c'est le vol! v knjigi (sem zahvaljujoč temi odprla škatlo mojih zapiskov iz časa študija in se spomnila, kako sem knjigo kopirala na v knjižnici Quai de Orsay, oli-ti francosko zunanje ministrstvo) Recherche sur le principe du Droit et du Gouvernment. Po naše: Lastnina je tatvina.

V tej Študiji principa prava in vladanja Proudhon po eni strani sesuva pravico do lasntine - ker ta pravica po njegovem onemogoča ostale pravice, kot so svoboda, enakost,brastvvo (to je napisal kakega pol stoletja po francoski revoluciji 1789, ki je zrasla na teh predpostavkah). In kot altenrativo - in to je najbolj zanimivo, Proudhon predlaga, da bi v bistvu morali to pravico (lastninsko omejiti) in omgočiti razrast drugih pravi in da bi - kar je še bolj zanimivo - preprosto naredili abolicijo ali pa izničitev privatne lastnine. Imeli bi samo osebno lastnino, tisto, da bi imeli posameznik vse po svojih potrebah. In ko ne bi bilo lastnine, bi po potrebi med samo izmenjevali blago in storitve po dogovoru, vendar brez denarja. To je imenoval le mutualisme. Če tole ekipi, orjeni pred 1970 zelo znano....ja, dragi moji, to je tisto, kar je bivša Juga tudi izvajala. Namreč, Kardelj je (redka kombinacija intelekutalca širokega kalibra s premetenostjo političnega lisjaka še večjega kalibra - gospod je bil siva eminenca od 1945 pa do 1979, kar je dosežek samo po sebi. Poleg tega, državnost republik v ustavi 1974 je njeogovo delo, tu je potem Slovenija v letih 1989 - 1991 poiskala ustavno podlago za osamosvojitev-to slednje, da morajo "pri Kardelju" iskati podlago je ortodemosovce v tistih časih salamensko bolelo). je koncept svobodne menjave dela in koncept samoupravnih interesnih skupnosti kar v velikem delu zasnoval na Proudhonu. Še v osemdeseith je bilo salamensko težko najti Proudhona po knjižnicah v Ljubljani (NUK; sociloška, FSPN) in smo se nadobudni študentje družboslovja nepopisno zabavali, ko nam je asistent na vajah rekel, "pa podjdite v Tacen vprašat, če je še kaj tam..." In ko je naša knjižnica dobila nazaj dva Proudhona, se je začelo naše omiljeno početje, iskali smo Proudhona v Kardeljevih tekstih in obratno Drugo izmed naših omiljenih početij je bilo križanje  variabel v bazi slovenskega javnega mnenja. Npr: križali smo vprašanje, če se vprašani udeležuje cerkvenih obredov s članstvom v ZK. Je salamensko velik enot prišlo na preseku ven. lepi časi.

Tako sem potem tudi jaz skopirala svojega Proudhona

 Mislim, da bo del družbenih aktivnosti vsekakor potekal tako, da se bo menjala storitev za storitev. Konec koncev, koncept Časovne banke temelji na tej predpostavki. Bi pa težko našla argumente, da se bodo družbeni odnosi in stopnja delitve dela v predvidljivi prihodnosti (50 let) spremenili do te mere, da bi neposredna menjava in tudi multilateralna menjava lahko funkcionirala brez univerzalnega menjalnega sredstva.

Tudi nisem pristašinja metanja puške v koruzo, v smislu "nič se ne da, riba smrdi pri glavi in jaz tja ne morem" in akr je še takih metafor. Tudi ne zveni nič selfhelpovsko tisto, da se začne pri sebi. Čisto vsak lahko pri sebi pogleda, če je zadovoljen s tisim krogom in obsegom, na katerga ima vpliv. Namesto tega, kako se ne da nič narediti v politiki (halo, če koga zanima, se lahko vedno vključi v stranko (jih je nazarensko veliko, še vedno preveč), če bo stranka količkaj pametna, mu/ji kakšno leto itak več kot na sestanki krajevnega odbora ne bo pustsila nič početi - ker je treba v tej sferi biti strahorno potrpežljiv, za potrpežljivce tipa junaka za šankom v tej sferi ni prostora). Ker, če se ti ne javiš, ima Jazbinšek več možnosti, da ponovno za kaj kandidira....

Ampak, saj ni treba v politiko. A ste res naredili maksimum v svojem delokrogu, v svoji družini? Se ne da nič popraviti, nič drugače početi, nobene možnosti dodatne kreativnosti whatsovever? Bi rekla, da ne. Ker toliko razočaranja v pisanem je do neke mere tudi posledica tega, da vsakdanjik tistega, ki je razočaran, ni posebej raznolik, kreativne in omembe vreden. In za to niso krivi samo drugi.

 

 

 

Vendelina jr.

7. sep 2012 19:14

Berem in tuhtam in kimam in tuhtam in berem, do zadnjega Vendelininega odstavka.

Pa kako ne boš razočaran, če prebereš, mislim da proximin, sestavek o  zobeh in si domisliš še vse ostale posledice za zdravje samoplačniško nesposobnih.

Pa pogledaš sosedovo družino, ki ima pri dveh zaposlenih  komajda za plačilo mesečnih obveznosti in prehrano, o kakšnih novih čevljih in oblačilih za dva šoloobvezna lahko le kreativno in raznoliko sanjajo.

Pa pogledaš skozi okno, ko človek, ki je še včeraj imel spodobno plačo, danes raznoliko in kreativno brska po smeteh.

In teh pa-jev je nebroj in za njih so brez dvoma krivi drugi.

O teh razočaranjih, o tej nemoči je bilo govora (vsaj večinoma), če se ne motim.

lp

 

mzm

7. sep 2012 21:02

Point je, mzm, da lahko čisto vsak razen razočaranja ravzije še kak drug sentimetn, po možnosti bolj produktivne. Biti razočaran je z naskokom najlaže.

Vendelina jr.

7. sep 2012 21:21

Lep večer vsem, prilagam povezavo do komentarja v Delu

http://www.delo.si/mnenja/komentarji/sladka-gren

Lep večer še naprej

ricka

7. sep 2012 22:20

O querida amiga, que haces nuestros, požrli najo bodo ( s kožo in kostimi vred ), saj veš da imaš tukaj nekaj lady frendic, ki bi te utopile v žlički vode, jaz pa vsaj enega ser frenda, ki bi meni naredil enako. Pa, kako da ustreliš takega kozla, pa ravno na odru, ko vsi gledajo, kot rečeno, požrli najo bodo. Saj sem že prej povedal, naj bi se izogibali težki artiljeriji, ti pa potegneš Hegla, pa Marxa, pa Kardelja, pa Proudhona ( ta je v mojem posebnem predalu, ko na njem piše: nikad čuo ). Pa, nikoli nisem bil in brskal po knjižnici na tistem Orsejevem keju.

In, querida amiga je malo po diagonali preskočila zgodovino filozofske misli. Pred Marxom, dragi prijateljica, pisočih filozofov, ki bi zapisali, da lastniku ne pripada profit, je bilo kot listja in trave.

Skor bi rekel, da je Marx vse preplonkal, njegovo je edino ( no, morda to ni čisto res ) tisto, da se do socializma pride z revolucijo.

Kot rečeno, pustimo težko artiljerijo, samo nujno, nekaj imen, ki se lahko preverijo na internetu: angleži, John Stuart Mill, Robert Owen, Tomas Hodskin, francoz Henri de Saint-Simon, nemc Johan Roberttus ( pa jih je še veliko ), vsi so pisali o (ne)upravičenosti izkoriščanja, delavskih pravicah ( večkrat resda s kapitalističnega stališča, češ, preveliko izkoriščanje delavcev lahko pripelje proizvodnjo do hiperprodukcije, ki ne bo mogla najti kupca ).

Sedaj sem se spomnil one zgodbe o Napoleonu: naročil je da, ko prihaja v neko mesto, streljajo iz topov. V nekom mestu tega niso naredili in Napoleon pokliče župana in vpraša zakaj? Pet je razlogov, začne pojasnjevat župan, prvič, nimamo streliva, ostali razlogi me ne zanimajo, ga prekine Napoleon.

Jaz sem v enakem položaju, zaradi prvega ustreljenega kozla mi je čist zmanjkalo streliva.

Pol pa bom povedal brez kakršne koli diplomacije: kradejo nas na vsakem koraku, celo državo so pokradli, kot je napisala miška, nisem nič kriv niti za laško pivovarno, niti za Istrabenz niti za merkur, še manj za Ljubljansko banko. Moje dobro obnašanje, devanje zgleda ( ne kradi ) in kaj je še takih skavtskih for, ne bo čisto nič pomagalo. Tukaj treba močnejša medicina, enih par obesit za jaj.. , ah, za nekaj pač ( proksima temu reče istrest iz hlač, se mi zdi ), nekaj jih je treba postrelit, nacionalizirat pokradeno in začet znova. Ni važno, če bo težko, važno je, da bo pravično. Kot piše Christian Felber, kapitalizem in demokracija ne gredo skupaj, to američani vlečejo za nos cel svet. Z volitvami se nič ne reši, Od volitev do volitev smo šli od slabega na še slabše, vladarji pa so zmeraj enaki. In so državo pripeljali na rob bankrota.

Evo, pa sem ( verjetno ) dobil še enega ser frenda

ežoj

7. sep 2012 23:26

Mislim, da smo Slovenci tudi neke vrste fenomen. Že iz časa Jugoslavije smo navajeni samo jamranja. Nimamo za to nimamo za ono itd. Imamo pa za dobre avtomobile, za gostilne, cigarete, prestižno kozmetiko in oblačila. Če opravljaš delo kot jaz, da se vozim od stranke do stranke po domovih, potem vidiš kaj se prav za prav dogaja in kakšne brezvezne stvari ljudje kupujejo, drugače pa po njihovem nimajo za preživetje. Glede vrtnarjenja pa takole : paradižnik 0,99 €, paprika 0,99 €, solata 0,50 €. Če vse skupaj seštejem, je na mesec 20 €. Tudi jaz vrtnarim, pa ne zaradi šparanja, ampak ker je domače. Kar se tiče Tednika, Preverjenega itd. Čim dalje od tod. Ljudje gledajo takšne oddaje, čitajo Slovenske novice in potem sredi dneva vidijo vse črno. Pri nas se vhodna vrata zaklepajo sredi dopoldneva, tudi popoldan. Kaj če kdo pride not ? Lepo vas prosim. Tako kot je napisala Vandelina jr., potrebno je malo več optimizma, čim dalje od negativcev in če se malo pošalim : V torek bo vse bolje . Lep pozdrav pa brez zamere

kuhinja.slo

7. sep 2012 23:34

Dragi Ežoj! V svojem revolucionarnem žaru si spregledal eno malenkost. Namreć to, da se je takoj po vstopu v NATO razpustila TO. Hi, le zakaj neki s tako hitrostjo in tako tiho?

Sergej C je napisal/a:

... Več železa, več plastike, več nafte, več prodaje, višje plače, več potrošnje, več železa....

Omenjene višje plače niso pomota. Leta že poslušam, kako velik je interes kapitala po nižanju plač in leta razlagam, da to niti slučajno ni interes kapitala in niti države. Nižje plače namreč pomenijo nižjo potrošnjo in ta nižjo proizvodnjo in to seveda nižjo rast ali celo nazadovanje BDP in to naprej nižje davke in na koncu spet nižje plače. To je pa katastrofa za vse in v katero tako veselo bredemo in zaradi nje tukaj vijemo roke. Se vam ne zdi, da to ne gre skupaj?

Le komu bi lahko tako lepo zveneče kozlarije koristile? Komu bi recimo koristilo, če se ukine nadomestilo za prevoz in malico ter se vključi v plačo? Firmam sigurno ne, ker je to zdaj čisti strošek brez vsake najmanjše davčne obremenitve. Čakaj no! Če to drži, zakaj se potem GZ in t.i. delodajalci zavzemajo za to?

Polno zanimivih vprašanj se poraja in vse je strašno smešno. Samo pravi smisel za humor rabiš.

LP

Sergej

8. sep 2012 5:47

]

kuhinja.slo je napisal/a:

Glede vrtnarjenja pa takole : paradižnik 0,99 €, paprika 0,99 €, solata 0,50 €. Če vse skupaj seštejem, je na mesec 20 €. Tudi jaz vrtnarim, pa ne zaradi šparanja, ampak ker je domače. Lep pozdrav pa brez zamere kuhinja.slo

Je še en vidik: na Univerzi v Uppsali so v raziskavi, ki je trajala 35 let in je bila objavljena v British Medical Journal dokazali, da ima vrtnarjene zelo pozitiven vpliv. Vrtnar živi dlje, tudi do dve leti, je bolj zdrav in pedvsem bolj psihično uravnovešen. Da zajključim: dajmo Slovenci, lotimo se vrtnarjena! Bomo lažje prenašali vsa razočaranja, ki nam jih je nakopala na vrat naša lopovska država. In tako se bo razočaranje spremenilo v ihto in jezo, ki je dosti bolj imeniten sentiment kot razočaranje. Jezen ćlovek bo nemara končno le zavil vrat kakemu skorumpiranemu politiku, gospodarstveniku ali bankirju, ga pihnil ali pa vsaj povozil.. Razočaran ne bo naredil nič; v tem se strinjam z Vendelino jr. Druge rešitve ni. Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 08. 2012 06:07

8. sep 2012 6:56

 

In tako se bo razočaranje spremenilo v ihto in jezo, ki je dosti bolj imeniten sentiment kot razočaranje. Jezen ćlovek bo nemara končno le zavil vrat kakemu skorumpiranemu politiku, gospodarstveniku ali bankirju, ga pihnil ali pa vsaj povozil..


Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 08. 2012 06:07[/citat]

In potem bo do konca dni razočaran in zafrustriran gnil v ječi, ker je pač mali človek. Je pa že treba na kakšen bolj eleganten način komu vrat zavit.

lp

cervus