6. sep 2012 18:39
Jaz nimam s samim sistemom menjave prav nobenih težav. Imam jih pa kar precej s tem, da se nikakor ne morem znebiti tega, da se v menjavi enega specifičnega medicinskega kompleta za denar, ki ga naši hiši plača ZZZS, izgubi približno dve tretjini tega denarja za pooblaščene in baje tudi nepooblaščene posrednike (ker sem na nekem kongresu malo networkala in izvedela od zastopnika firme, koliko je njihova prodajna cena). In s tem, da mi prihajajo v ambulanto mlade bolnice iz slabše situiranih regij naše dežele z manjkajočimi zobmi v prvi liniji in njihove matere z preostalimi nekaj zobmi nasploh (kar je eden od kritičnih znanilcev razpadajočega zdravstvenega sistema), pa tiste mlajše hodijo v službo in so tiste starejše hodile v službo dovolj, da so si zaslužile penzijo. In s tem, da si po drugi strani zdravstveni ministri po enem mandatu kupijo jahto, pa jih nihče ne vpraša, odkod jim sredstva za to menjavo. In sem hkrati dovolj stara, da se spominjam, da so pod socializmom ljudje vseeno dobivali proteze in mostičke v vidnem sektorju zobovja iz sredstev javnega zdravstva, pa da je obstajala neka služba družbenega knjigovodstva, ki ni sprovedla virmanov za plače, če se jih niso držali še virmani za zdravstvene in pokojninske prispevke, na Ciper in na Kajmane je bilo pa tudi precej težje skanalizirati denar kot danes. Se je že dalo, ampak tistih, ki so to počeli, je bilo vseeno malo in so - tako si vsaj predstavljam - medsebojno en drugega pazili, da se niso prav preveč povampirili. In največ težav imam s tem, da nimam trenutno nobenega, ampak prav nobenega vpliva na to, da se v naslednjem mandatu v parlamentu ne bodo pojavili še večji butci kot v tem, ker stranke prav načrtno rekrutirajo med svoje vrste ljudi z maslom na glavi, ker imajo potem na voljo ustrežljive pupke, ki se zavedajo, da če ne bodo pridno ubogali navodil stranke, se bo poskrbelo za to, da se bo tisto maslo ogrelo in začelo kapljati dol (se mi zdi, da sem nekaj podobnega enkrat že napisala), in ker je volilni sistem zanalašč napisan tako, da je mimo strank v parlament povsem nemogoče priti, pa še s stranko težko. Skratka, da nimam nobene izbire, razen da se pridno učim italijansko in da sta španščina in portugalščina moj naslednji projekt, ker upam, da bom imela s tema dvema jezikoma še kar nekaj izbire za pot pod noge takrat, ko bo začelo pokat - čemur, na žalost, se čedalje bolj bojim, da se ne bomo mogli izognit. lp, proxima
