10. sep 2012 17:20
| 666 je napisal/a: |
Saj fašizem in nacizem sta le oblika komunizma
|
Daj, pa ravno si začel oblikovati pametne misli, potem pa taka neumnost....to bo za jezik s sirkovo krtačlo zdrgnit.
Tako fašiem (italijanski) in nacizem (nemški) sta najprej zajemala svoj elan na jezi najnižjih slojev proletariata in potem so vodstva to jezo modificirala v gibanje, ki je šlo s teptanjem čez čisto vse čez institucije, za to, da sta vodji (Hitler in Mussolini) dobila absolutno oblast. Od tu se je pa gibanje spremenilo v insitucionalizirano militantno gmoto, ki je imela tudi paralelno policijo in paralelno vojsko, ki si je v nadaljevanju prilastila še komando nad državno policijo in državno vojsko. Skratka, gre za gibanje, ki se je spremenilo v shemo nedeljive državne oblasti. Nedeljive v smislu tega, da veje oblasti med sabo niso neodvisne.
Konstituens fašizma je torej to, da si ena skupina preprosto prilasti vse institucije in tako onemogoči, da bi bile te med sabo neodvisne. In ko se institucije med sabo ne morejo omejevati, se odpre polje zlorab tako v smislu tega, da si vladaljoča elita prilašča/krade materialne dobrine kot v smislu tega, da se tudi s fizično silo znebi nasportnikov. Zaradi tega lahko govorimo o fašizmu tudi v času diktature Franca v Španiji, Salazaarja na Portugalskem, Trujilla v Dominikanski republiki.....Perona v Argentini. Kar ne pomeni, da nobena država ni imuna pred konstituensom fašizma.
Komunizem je - pomenoslovno po Marxu - doba, v kateri je družbena delitev dela na taki stopnji - da lastnina ni več potrebna, ker je irelevantna. Komunizem je samo neka filozofsko do konca izpeljana ideja. V praksi ga še ni bilo. In ta ideja nima čisto nič skupnega s konstiutensom fašizma. Ne moreš nečesa, kar še ni bilo, dokazovati v praksah, ki imajo druge podstati.
Tudi ne gre enačiti komunizma z oblikami državnega socializma (okej, to delajo Šurla in ostali biseri na Reporterju in Demokraciji in v predvolilnih brezplačnikih - kar je samo po sebi dokaz, da je to enačenje bedasto). Državni socializmi so imeli to nesrečno idejo (tu je Lenin kiksnil, Stalin pa od tu nadaljeval), da se bo kapitalizem zlomil na najšibkejšem členu (manj razviti) in da je tu ta pravo torišče za to, da s pospeškom dobimo socializem, od tam pa s pospeškom komunizem. Ti državni eksperimenti so trajali nekaj desetletij in vmes iztirili točno na tem, da niso med sabo uskladili ekonomije in neodvisnosti državnih instituciji in potem je vse skupaj postala ena čudna mešanica. In ja, ta mešanica ima na vesti mnoge človeške žrtve, v času stalinizma jih je bilo ogromno in ne verjamem, da je v Rusiji že dovolj volje, da bi se pravilno ocenilo število žrtev.
Ampak, da se razumemo: povojna svetovna ureditev stoji na temelju tega, kdo se je boril proti fašizmu in nacirzmu v drugi svetovni vojni in kdo je bil na fašistični strani. Povojna svetovna ureditev ni delala takega enačaja, kot se je tebi zapisala. Malo iz strateških razlogov (ne gre se zameriti SZ), predvsem pa zaradi dejstva, da se II. svetovna vojna ni začela zaradi tega, kar so počeli v SZ )in zasedli baltske države), temveč zaradi tega, ker je Nemčija napadla Poljsko in ker je bil ta napad zadnja kaplja, ki je šla čez rob evropske neodločnosti. Ni bilo več druge, kot da se napove vojno Nemčiji in da se ne miži več na to, da je Italija že nekaj časa imela v posesti Etiopijo in Libijo. In ker je v tej zgodbi Sovjetska zveza ta pravi čas stopila v tabor antifašističnih zaveznic, ki so zmagale v vojni, je pač povojna ureditev na temelju antifašizma in ureditev po volji zmagovalcev. Ker je pač tako, da red postavlja tisti, ki zmaga. In hvala bogu, da so bili naši dedje na strani zmagovalcev. Ker jih ne bi bilo, potem ne gre živeti v iluzij (razni omani in vaške straže in kar je še tega)i, da bi kdajkoli imeli ali svojo državo ali pa vsaj uradno komuniciranje v slovenščini. BTW, nekaj dni nazaj smo imeli debato o italijanskem etničnem čiščenju na Primorskem med obema vojnama, izvoli si tiste pasaže pogledat....
Ampak če nič drugega, v Jugi tako salamensko hudo od kakega šestdesetega leta ni bilo več. Standard je šel gor (sicer se je v osemdesetih izkazalo, da ekonomska podmena ne zdrži več in potem je sledilo razpadanje, ki se je izteklo v tragedijah). Slovenija jo je, kakor koli obračamo, relativno dobro odnesla. Tisti, ki smo otroštvo preživeli v Jugi, z vso ikonografijo vred, pa v vrstah za pralni prašek....se temu danes samo nostalgično nasmehenemo. Ker tisto obdobje je bilo tudi obdobje dobrega basketa pa tega, da smo vsi razvili smisel za imrpovizacijo (meni je nepresežena tista par-nepar, pa smo vsi imeli dva avtomobila pri hiši) in funkcioniranja v sivem trgu (vsi smo kupovali marke na črno, potem smo jih pa polagali na devizne knjižice in banke so to lepo sprejemale in nikoli ni nihče vprašal, kako smo jih dobili, ker smo jih čisto vsi dobili na ne posebej legalen način) in relativno dober smisel za satiro. Ups, in če temu dodam še tisto, kako smo dvigovali denar na čeke v Zagrebu in preden je bilo to knjiženo....je inflacija že vse pojedla (ob tem je bil tisti model, ki ga je igral Leo DiCaprio v Catch me if you can....čisti amater). In leta 1990, ko je bilo te hecne mešanice konec, je bilo (se strinjam s svojim profesorjem Mencingerjem) ekonomsko objektivno bistveno bolj slabo, kot je sedaj, ampak vzdušje je bilo pa optimistično.
In v resnici mi je prav žal mlaldincev v dvajsetih letih in grejo proti tridesetim....in nimajo nobene izkušnje tega, kako stvari niso samo tragične in za obupat, temveč se da zadevam tudi smejati.
Vendelina jr.
Mojca
Rade volje žrtvujem prste, če koga s tem pripravim do globljega razmisleka, če mu torej pokažem, da mora razmisleku "na prvo žogo" slediti temeljitejša, vsestranska in nepristranska refleksija. Strinjanje gor ali dol.
