Podražitve...

10. sep 2012 17:25

Vse napisano je seveda res, Vendelina jr.

Posipam se s pepelom in ugotavljam, da sem klecnil pri gospodarskem enačenju komunizma s socializmom.

10. sep 2012 17:26

Amen. Moli, da ostanemo plehki, enostranski in pristranski - kako se boš sicer sprehajal po tipkovnici? 

10. sep 2012 17:28

Vendelina jr., tudi midva piševa hitreje, kot misliva , kar je v bistvu dobro, kajti, če nismo zamerljivi, se lahko na tak način veliko naučimo 

Glej, ideološka izhodišča gor ali dol, za gospodarstvo neke države jaz ne vidim hude razlike med praktično obliko tuzemskega "socializma" (ne glede na to, kako daleč ali blizu je to Marxu) in nacionalsocializmom. Če se motim, sem se seveda popravljen pripraviti. Oziroma obratno.

10. sep 2012 17:30

Če zdaj še parafraziram Vendelino jr.: "Pa ravno, ko sta se začeli tiho strinjati z mano, sta še eno temo obrnili v osebno obračunavanje."

Moliti ni ravno v moji naravi. Molim samo glavo skozi okno drvečega vlaka in pokasiram vse telegrafštange

10. sep 2012 17:32

@Maxi 25: V tistem delu, kjer 666 trdi, da je bogastvo Zahoda nastalo na izkoriščanju Vzhoda in Juga, ima pa čisto prav. Je pač na kratko ubesedil logiko globalizacije, ozrioma negativne učinke globalizacije. Ker stvarnost, draga Maxi25, je večja in širša od tega, kje in kdaj boš ti kupila stanovanja. In tisti, ki so jih kupili po Jazbinškovem zakonud, so jih pač kupili. Naj te razsvetlim, pred Jazbinškovim zakonom je bil tri leta v veljavi revalorizacijski faktor, s katerim so se revalorizirale glavnica in obresti na kredite. In ja, inflacija je bila tako nekako od 15% na mesec pa navzgor. Oziroma, bila je hiperfinlacija. In so se morali ljudje salamensko znajti, da so kaj odplačali. Pa glej ga zlomka, nekako se je vsak znašel. Je pa res, da je vmes propadla država... Moj point je, kar ti je povedala limnol nekaj strani nazaj (in ima prav, ker medve sva po starosti tu negdje...), da ni bilo lahko ne generaciji dvajset let nazaj, pa tudi generacija trideset let nazaj je imela težave, pa tisti štridset let nazaj tudi. Samo da so generacije od prej malo manj jamrale in malo več ukrepale. Morda tudi zaradi tega, ker niso imele udobne izkušnje. Ker, če je človek rojen v udobni izkušnji (govorim generacijsko in generacije rojene konec osemdesetih in začeteke devetdesetih imajo predvsem udobne izkušnje) in potem, ko je za mišjo dlako manj udobno, je pa že panika. Bo že res tista, da udobnost ubija kreativnost. Na vseh področjih.

10. sep 2012 17:36

Joj, 666, če boš vse in vsakogar, ki se ne strinja s tabo in ki ti pove, kje ga bisksaš, razumel kot napad in napadalca zoper tvojo osebo.....boš pa še dolgo časa eno cmeravo otroče. Če hočeš, da te upoštevamo kot odraslega, se tako tudi obnašaj, dokler boš pa stalno nekaj sitnaril nazaj, te pa ne bomo.

Še nekaj: nekoč se bodo končali tvoji študijski dnevi. In potem boš nekoč dobil zaposlitev. A resno misliš, da te bodo sodelavci blazno spoštovali in upoštevali, če boš non stop pametoval brez pokritja in jezikal nazaj? Je še vedno bolje, da te na tem portalu malo ustrojimo do odraslosti. Think again.

10. sep 2012 17:41

Hm, očitno nekaj delam narobe, da izpadem ravno obratno , ker resnično nisem ničesar razumel kot napada nase. Tisto o "osebnem obračunavanju" je pomenilo, da se nehajmo ukvarjati z mojo (ali kogar koli druega) osebnostjo in govorimo o vsebinskih stvareh.

Sicer pa hvala za strojenje, ja

10. sep 2012 19:11

Dobro Vandelina, sem že dobila odgovor od osebe, ki sem jo to spraševala.

Kar se tiče pa inflacije in kako hudo je bilo tistim, ki so jo imeli priliko izkoristit, pa ne bom nič rekla. Rekla bom samo to, da ja...hudo je tistemu, ki ni iz tega potegnu več. Pika. Celo leto sem pripravljena jesti kruh in vodo, če potem lahko v 4 letih odplačam stanovanje.

Danes je drugače. Skoraj da moraš 30 let jesti star kruh in piti vodo, da boš lahko odplačal kredit in molil boga, da obdržiš službo. Tako, da generacija, ki je doživela te inflacije....nebi. Ja, ni bilo praškov, pa milke in teh jajc. Ste imeli pa streho nad glavo in službe.

10. sep 2012 19:58

A res? Daj no? Pokaži mi enega, ki ne bi šel v tak deal, pri nas ali kjer koli drugje na tem svetu, zdaj ali pred poljubnim številom let in desetletij.

Punca, verjamem, da se počutiš izgubljeno, ko začenjaš samostojno življenje in se moraš sprijazniti z nekaterimi grdimi resnicami o življenju. Recimo, da hladilniki nimajo funkcije samodejnega polnjenja in da ročno polnjenje stane - toliko, da te zmrazi, ko gledaš, kako ti bankovci ob tem frčijo iz denarnice in če plačuješ še najemnino za sobo ali stanovanje, je plača tam nekje po dveh tednih že fuč. Ko končaš šolo, prislovična radodarnost babic in tet v večini primerov izpuhti, češ, saj zdaj pa je čas, da si najdeš službo in služiš svoj denar. Potem ti pa počasi kapne, da je poleg polnega hladilnika tudi streha nad glavo nekaj, kar niti pod razno ni samo po sebi umevno. Ampak s tem so, smo se in se boste morali sprijaznili vsi, ne glede na leto rojstva. Ja, obstajajo tipčki, ki so podedovali meščanska stanovanja po tetah ali so jim očetje za maturo kupili garsonjero, za diplomo pa hišo. Seveda so. Ampak očitno tebe ni med njimi in nobeno cepetanje tu ne pomaga, deliš pač usodo velike večine državljanov svoje domovine. Velika večina nas je pač do svojih stanovanj prišla šele potem, ko smo dali skozi temeljito šolo podnajemništva in najemništva, preštevanja, seštevanja, valutnih, kreditnih in kdo ve kakih poslov še, honorarnih, pogodbenih in drugih zaposlitev in pogodb, nudenja in prejemanja prijateljske podpore in pomoči, pa veliko let praznih hladilnikov (z obdobji brez hladilnika). Pa zaradi tega nikomur nič ne manjka in tudi življenje ni kar šlo mimo, ampak smo ga bili deležni točno toliko, kolikor smo se potrudili in smo sami hoteli. In tudi ti ga boš, če ne boš zapravljala časa z jamranjem. Seveda lahko tudi jamraš še naprej, ampak dovolj si bistra in sposobna, da se postaviš na svoje noge - moraš pa pri tem svoje življenje in svojo prihodnost vzeti v svoje roke. Toliko rada se pač moraš imeti - ker toliko rad te ne more imeti nihče drug. 

10. sep 2012 21:07

Limnol,  

In močno dvomim, da je dandanes težje priti do stanovanja/hiše, kot je bilo v času, ko sta hišo gradila moja starša (stanovanj v bloku, na deželi takrat pač še z lučjo nisi našel). Res pa je, da je bilo takrat odrekanje nekaj samoumevnega, do take mere, kot je danes večini (meni tudi, seveda) skoraj nepojmljivo.