Smem prosit?

26. jan 2012 12:35

Jaz bom rekla takole: očitno je čedalje več takih, pa naj si bodo uporabniki facebooka ali ne, ki so nepovratno kontaminirani s tem, da je njihov resnični, real life self-esteem odvisen od virtualnih številk ob tistih gladiatorskih knofčkih (ali števila postov, v katerih slišijo, da se še kdo z njimi strinja). Če se to združi še s čedalje pogostejšo mentaliteto "najhitreje bom do nečesa prišel, če nafehtam nekoga drugega" in "kdor mi ne ustreže takoj in kdor se ne strinja z mano, me ne mara", nastane fatalna kombinacija pasivno-agresivne tečnobe, ki čepi v kotu in se smili sama sebi, ampak vseeno zbere moč, da ugrizne tistega, ki jo hoče napeljati na to, da se da življenje včasih urediti tudi drugače. Druga stvar: (slišalo se bo paternalistično in je tako tudi mišljeno): v poslu, ki ga počnem, sem se naučila, da so samo tri stvari v življenju zares hude: če ti kdo umre, če si ti ali kdo od tvojih dragih hudo bolan, ali pa če koga ubiješ (kar in my line of work na žalost niti ni povsem nemogoče), vse ostale so pa, kot bi se po latinsko lepo reklo, fumus vaginalis, za katere se ne splača niti popraskat - zlasti pa ne, če ti je kdo, ki ga niti ne poznaš, na ekran napisal nekaj, s čimer se ne strinjaš, ali ti je pa samo povedal, da se on ne strinja s tabo. Tretja stvar: vsi ste že slišali vic o vrabčku, ki je napol zmrznjen padel z drevesa, nakar ga je posrala krava; v toplem kravjeku se je odtajal, začel migati, še preden pa je lahko vzletel, ga je zagledal maček in seveda naredil tisto, kar mački naredijo s ptički nasploh. Nauk zgodbe je splošno znan: ni vsak sovražnik, ki te potlači v drek, in ni vsak prijatelj, ki te iz njega ven povleče. Zapomnite si to, je zelo uporabna zadeva - tudi v vsakodnevni politiki. Ljudje božji, zunaj je en velik, lep svet, ki tečnobe vseh sort, ne samo pasivno agresivne, slabo prenaša. Včeraj sem dobila optimistično pismo znanke, ki se je pred dobrim letom preselila v London, in v pismu meditira o tem, kaj dobiš, če si dovoliš, da se prestaviš iz cone udobja (zanimiv koncept, tisti, ki ga ne poznate, si ga pojdite prebrat, magari s pomočjo google translate); znankino pisanje je bilo tako polno optimizma, da bi ga najrajši objavila, če ne bi bilo v njem malo preveč privatnih detajlov (jaz sem že po enkratnem branju v eni uri nabrala dve polni vreči stvari, v katere sem se prej spotikala pod pretvezo "bo-še-kdaj-prišlo-prav", si kar mislim, da bi se podobna katarza zgodila skoraj vsakomur, ki bi tisto bral). Skratka, na zdravje kulinariki, pa tale post je mišljen še kot namig jerneju, da ne bi slučajno štetja tistih trapastih uvedel še na forum. lp, proxima

26. jan 2012 12:51

Proxima, zelo se strinjam s teboj.

 

rrr

26. jan 2012 12:58

Ko ze govorimo o prijaznosti in vljudnosti - mene jezi, kadar se osebi, ki ji odgovarjam, ne da vzet 5 minut casa in odpret linka (ki ni zmeraj v tujem jeziku). Velikokrat tudi ne vem, ali je bila pomoc koristna, saj se po prvem postu, ki je zelo NUJNO!!!!!! oseba niti ne oglasi vec - so izjeme, na sreco.

Pri pravopisu delam napake. Kljub temu pa se mi zdi pomemben in sem pravzaprav vesela, da se komu da tudi o tem razglabljat in ne smatram za kaznivo dejanje, ce me kdo popravi. Ce ga ne upostevamo, potem pride do nesporazumov, uzaljenosti,... Kar poglejmo post o uporabi paypal-a. Avtorica je bila zelo uzaljena, ker smo ji samo odgovorili na njeno vprasanje in nic vec. Enkrat si avtor zeli debate, drugic samo odgovor, tretjic hvalo in kimanje,... Vsak od nas vidi sporocilo razlicno - jaz se trudim da ga preberem tako kot je napisano, brez branja med vrsticami. To branje med vsticami mi gre namrec zelo na zivce, ker se mi potem pripisujejo stvari, ki jih nisem rekla, niti mislila.
Zato pa potem leti perje. V vseh teh letih sem se naucila (s trdo solo), da sem za svoje obcutke, svoja dejanja odgovorna samo jaz. Ne sporocilo, ampak to kako ga razumem. Na kaksno obcutljivost nastavim svoj senzor. "Si v redu?" lahko razumem zelo pozitivno - osebo zanima kako sem, ni ji vseeno zame, blablabla, ali pa negativno - pa kaj za vraga se vtika vame, kaj jo pa briga, to je moja stvar, blablabla.... Tudi jaz sem imela tezave razumet da nestrinjanje ni oseben napad name in mi ni bilo jasno kako imava lahko oba prav ampak ravno v tem je kec. Stvar odrascanja bi se reklo. In leta res niso merilo za odraslost.

Z enako verjetnostjo kot lahko smatramo, da je slampast zapis posledica neznanja in nesposobnosti, lahko recemo da je posledica arogance in egoizma. Kdaj se odlocim za eno ali drugo moznost, je pac odvisno samo od mene, sodim pa na podlagi svojih izkusenj in zapisanega. Cisto mozno da sem komu ze naredila krivico, pa verjetno jo tudi se parkrat bom.

Danes je lep dan, uzivajte ga!

 

LP, R. "Stressed is desserts spelled backwards!"

26. jan 2012 13:12

Po drugi strani pa velja isto za razumevanje in dojemanje vprašanj. Nekateri jih pač vzamejo zgolj kot kuliso za svoj performas in razložijo stvari, katerih sicer brez priložnostnih kulis nikoli ne bi mogli razložiti.

Tako da jaz kolobocij, ki so daljše od 15 vrstic, ne berem več. Na vprašanje se da odgovoriti kratko in jedrnato. Dolgčas se pa preganja drugje.

 

Mygrace

26. jan 2012 13:14

Pitončica, pod link si napisala, da v realnem življenju ni tako. Pa tudi jaz mislim, da se zgodi. Lepo je videti take zgodbe, pozdravljam, da jih vidi veliko ljudi.   

Veliko članic je opisalo svoje doživljanje tega foruma in posledično umik. To se mi zdi zaskrbljujoče, saj je forum za vse. Postavite se zase, če vam ni kaj všeč, če se vam zdi, da se vam dogaja krivica. Čeprav slutim, da se je ost obrnila proti dvem, trem članicam. Prepričana sem, da se da lepo zmeniti z njimi. Le umolkniti se ne sme. Poudarek je na pogovarjanju. Sama sem zagovornica pogovarjanja v družini, med prijatelji, v službi. Danes je moderna mediacija. Ker smo ljudje, ker ne mislimo enako, ker imamo različna znanja, izkušnje.  Lepa beseda vedno lepo mesto najde.

 

naor

26. jan 2012 15:43

Po odmevih na moj uvod sem prepričana, da sem napisala tisto, ker veliko članov čuti, jih moti in jih prizadene. Mene skrbi, da jih je tako veliko, če pravite, da so problematične samo dve tri osebe, ki so očitno priviligirane do te mere, da je bolje da se odžene večino, ki jo imenujejo neupravičeni užaljenci, namesto da bi se preprosto uprli tistim posameznikom, za katere je bolje, da bi jih ne bilo tu.

Nekdo je napisal, da je to vitrualni svet, da ni potrebno jemati vsega tako resno in da je ljuden tu gor potrebno dati vzgojne lekcije, ker sicer ne bodo nikoli tako dobri kot tisti, ki te leksije dobijo.

 

Vitualni svet ni opravičilo za bulling in nasilje nad posamezniki, ker je nasilje vedno nasilje. Kdo mi bo prepovedal, da se ne smem sekirati in da lahko le nemočno gledam, ko nekdo trpinči druge, za katere vem, da jih boli veliko bolj kot mene, ki sem vednarle pokazala, da se znam braniti.

Kdo si jemlje pravico, da na teh straneh deli lekcije o stvareh v življenju, pa čeprav dobro obvladuje tuj jezik. Kdo si lahko dovoli, da omeji mojo pravico do protesta zaradi nedostojnega obnašanja do udeležencev in me podi od tod, če se ne strinjam z buleriji in z njo.

NAjbrž je pri takem številu obiskovalcev Jerneju že vseeno, če kak odpade, ne verjemem pa, če mu je res vseeno, da se z njegovih strani umikajo ljudje, ki dojemajo komunikacijo kot neprijazno.

Kot sem že navedla, sem se s tega portala umaknila iz dveh razlogov: ker sem bila edina, ki sem se uprla nesramni komunikaciji neke osebe, pa ni bilo nikogar, da bi ji povedal, da ne dela prav.

Na teh straneh sem redko, ker v prostem času nočem videti in doživljati krivic in trpljenja ljudi, ki ga doživljam v realnem življenju, v katerem igram dve vlogi s Proximine črne liste. Hočem čutiti veselje ob pogledu na ljudi, ki najdejo kar iščejo in ki negujejo sprejemljive odnose tudi  takrat, ko se jih ne vidi v obraz.

Pred časom sem se vprašala, kaj sem izgubila, ko sem odšla iz klepetalnice, od koder sem se umaknila, ker ne morem hliniti prijaznosti do osebe, ki je zajedljiva, vsevedna in pokroviteljska in trpinči ostale udeležence.

Tako doživljam to jaz, velika večina pa so ljudje, ki nimajo občutka za druge ljudi in si mislijo, dokler se ne zgodi meni, se to ne dogaja, kar je klasični vzorec tolerance do nasilja.

Ne verjamem, da so ljudje v realnem življenju drugačni kot pa v svojih zapisih. Naj omenim še obravnavo odnosa do nasilja v Kmetiji, kjer sem naključno ugotovila tisto, kar je bilo splošno znano. Koliko jih je obsodilo nasilje nad udeleženci, koliko se jih je ukvarjalo z največjim zločinom, čustvenim odzivom poročene udeleženke.

 

Res je, da sem kljub izkušnjam še vedno naivna in upam, da bo svet boljši, če se trudim, da opozorim na tisto, kar ga dela umazanega in da bo kdo stopil na mojo stran.

Sama se postavim na starn šibkega, za katerega vidim, da se ne zmore braniti. Tako tudi v zapisih, kjer sem večkrat odreagirala na žaljiv odnos nekaterih do drugih, ki se vendarle bolj redko spravijo name, ker vejo, da se znam braniti. Napadajo nemočne.

Nisem se sicer mislila še oglašati, vendar bi vendarle morala omeniti zapis gospe Vedneline, ki je zapisala, da mene brez nje sploh ni. Aplavz Ežoja, drugi pa so to kar prezrli.  Nekateri si niso upali ploskati, drugi so jo mogoče zasebno podprli ( to se včasih zgodi tudi meni).

Po mojih kriterijih je gospa Vendelina po takem izpadu, ki ni prvi in tudi ne najbolj žaljiv, ne bi smela ostati nakaznovana.

Zato, da se je prepreči nadaljnje nasilništvo in v svarilo podobnim.

Meni se tako zdi prav, vendar uredniška politika ni v mojih rokah in je najbrž ne briga mnenje nekaj deset posameznikov, dokler vsaj eden ploska.

Floskule o tem, da so pomebnejše stvari, pomenijo samo beg od naše odločitve. Odgovorni smo za vse, kar storimo in tudi za tisto, kar nismo. 

 

 

F r i n a

26. jan 2012 16:05

Frina, čestitke še enkrat.

rosie

26. jan 2012 16:07

Frina, problema, ki ga imaš ti, ne more rešiti noben forum.

Ker pač ni najbolj primerno početi naslednjega - navajam običajne oblike tvoje participacije:

- razlagati, kako se postavljaš na strani šibkih in te pri tem čisto nič ne ovira, da ne bi do podrobnosti razlagala zgodb o strankah, ki si jih zastopala (razen imen smo lahko preberali več kot smo želeli v teh letih)

- si privzeti pravico biti pravičen do neba in nazaj in se zraven ne ugrizniti v jezik, ko se ti zapiše, da bi bilo treba "ljudem v upravi zaviti vrat" (tvoje besede, ne moje)

- si prvizeti pravico vse okoli sebe nastavljati ogledalo, kazati na napake drugih, ko se pa ta ista medicina uporablja na tebi, sledijo vrstice in vrstice stokanja o tem, kakšna revica, da si, kako se nate "zliva gnojnica"....Ti bi vsakega kaznovala, ki bistveno bolj mila sredstva, kot jih sama tule lansiraš, uporabil proti tebi.

 

In v tvoje dobro bi bilo, da se fino zamisliš o zadnjih treh alinejah in zakaj si tako hudičevo nesrečna in jezna in zakaj mora to nesrečo objavljati forum. In, ali je res treba, ta to težavo razrešuješ tule?

 

Jaz ti želim, da se končno znebiš tega formata jokavo-zoprne punce, ker bo potem življenje mnogo lepše. Raje izkoristi energijo za tole kot pa za sitnarjenje. Ker sitnarjenje res ni seksi.

 

 

 

Vendelina jr.

26. jan 2012 17:08

frina, kapo dol.

Na kulinariki sem vsak dan, za pomoč pa rajši prosim na kakšnem drugem forumu. Pomagam si pač s tem kar je bilo napisanega ali kar se dnevno piše, saj nikoli ne vem, kaj lahko pričakujem - pomoč ali ...

 

lep dan vam želim.

kleo

26. jan 2012 17:13

Kok je bila kulinarika fajn par let nazaj, ko sem se prijavila tukaj gor. Spoznala sem cel kup super ljudi, pa eno tanartaboljšo prijateljico. Se pa ne oglašam več veliko, ker se mi ne ljubi brati kako iz vsake muhe rata slon, če pa drugega ni je pa slovnica narobe... 

jade