Odločanje za potomce

15. sep 2008 11:19

Vendelina jr. je napisal/a:

..... Ker vse to je tudi življenje - ni samo tisto, ko se imava rada in je blazno fino, ko greva skupaj na tržnico in ko se crkljamo na kavču... In odrasel človek bi moral imeti toliko odgovornosti, da bi tudi take stvari vključil v razmislek o življenju, družini itd. Ne misliti, da se te, manj lepe stvari dogajajo samo drugim. Vendelina jr.

Saj ravno v tem je štos! Po planu izgrajena kariera, finančna varnost, stalna zaposlitev, lastno stanovanja, vse izživete želje glede potovanj, nikakor niso garancija, da bo življenje z otrokom, ko si ga par končno "omisli" krasno in brez vseh težav. Življenje je še mnogo več, kot izvajanje točno določenega načrta, to vendar vemo vsi tisti, ki živimo v družinah - z otroki ali brez. Pa ne govorim o odrekanjih cankarjanskih mater - govorim o tem, da tisti, ki v svoje življenje ni sposoben sprejeti drugega (partnerja, otroka) pri 20-tih, 30-tih, verjetno tudi kasneje tega ne bo sposoben, pa naj bo plan "temeljev" za uspešno življenje še tako dodelan. mamaF - Mojca

15. sep 2008 11:22

Vendelina jr. je napisal/a:

Sta še vedno dve stvari hujši in sicer:prva, da imajo ljudje, ki RES nimajo pojma, kako vzgajati in ljubiti otroke - da jih kar imajo in druga, da ljudje, ki bi radi imeli otroke (ali pa bi jih imeli več), po zelo odgovornem in racionalnem premisleku ugotovijo, da njihovi prihodki ne omogočajo vsega, kar bi radi otroku (otrokom nudili). Vendelina jr.

Meni je npr. hujša ta, da starša zaradi odgovornosti do službe ne moreta skrbeti za otroka in je otrok kar pri babici, seveda cel teden, ker je babica predaleč, da bi ga lahko vsak dan šli iskat. In ga vzgaja babica. Glede vzgoje, taki primerki, ki jih navajaš, so med izobraženimi in starejšimi starši ravno tako kot med mladimi starši. Koliko pa je to denarja, da lahko otrokom zagotoviš vse kar želiš? Koliko otrok sploh potrebuje? Če bi tako racionalno premišljevali, bi vedno našli vsaj en razlog, zakaj ni še čas za otroka. Imam zelo (včasih preveč) racionalnega "moža". Zadnjič sva gledala slike otrok in ko se je spomnil, kako je prijeti novorojenčka in ga stisniti k sebi, me je takoj napadel, da hoče še enega. Komaj sem ga odgnala, da za tri pa ne bo šlo skozi... Ljubezen do družinskega življenja in do otroka se včasih ne more kosati z denarjem in včasih zamegli racionalno presojo (kar mi je včasih žal, ko gledam tiste primere v tedniku...). matilda

15. sep 2008 11:23

Vendelina jr. je napisal/a:

Lisa, a ni še vseeno bolje, da ljudje pa magari tudi ženske, ki res niso psihično pripravljeni imeti otroka - da jih tudi nimajo? Vendelina jr.

Pa ne vem, Vendy, po moje ni - mene definitivno ne bi bilo, čeprav si me je moja mami želela, moje sestre splooooooh ne, pa verjetno skoraj nobenega, ki ga poznam. V bistvu poznam zelo malo zrelih mam. Leta niso merilo za zrelost: vidim, da se lahko ljudje pri 60+ zelo otročje obnašajo in se da z enoletnico veliko bolj zmenit. ne mi zamerit, ampak moje izkušnje pač. Sicer pa, Vendy, mislim, da se ni nihče zgražal nad zamrzovanjem jajčec. če ima ženska recimo raka in si zamrzne zdrava jajčeca, predno gre na obsevanje (po njem so namreč precej neuoporabna), da se po zdravljenju umetno oplodi, se ne bo nihče zgražal! No, vsaj jaz ne! Hvalabogu, da ima to možnost! Je pa nekaj drugega, da si zdrava in ti nič ne fali, pa si zamrzneš jajčeca za potem. To je podobno kot doping - sicer si čisto ok, ampak hočeš še več kot ti je narava dala, čeprav ni škrtarila pri tebi. tu je razlika. Zdi se mi pa tudi brezveze, da lahko imaš otroka šele, ko imaš svoje stanovanje, podnajemniško kao ne šteje, če nimaš službe za nedoločen čas - za določen čas spet ni dovolj dobra... Mislim, dajte no! Mojadva nista imela svojega stanovanje dokler nismo bili že vsi skoraj odrasli - pa smo se imeli super in nikoli ne bi dala brata za boljše cote ali stanovanje! Danes se službe pač menjava, če si dober, jo boš prej ali slej dobil, če jo boš želel! Tak da čakat na službo za nedoločen čas in svoje stanovanje... Fino je, da imaš kje bit, da ti ne dihajo ne eni ne drugi starši za ovratnik, to definitivno! Vse ostalo je pa "optional". Glede posojanja denarja pa: ko je oče kupoval stanovanje, sem mu posodila vse svoje prihranke, ki mi jih je kasneje tudi vrnil in to z obrestmi, čeprav sem mu posodila brez obresti. Če bova kupovala stanovanje in ne bova dobila kredita, nama bo gotovo posodil on. Pa to je normalno, če imaš nekoga rad, da mu pomagaš, če mu lahko! Za avto si pa ne bi sposojala - kupila bova vedno takega, ki si ga lahko privoščiva in nič več. Veri

15. sep 2008 11:26

mamaF, to ni sposobnost temveč odgovornost in vse življenska službica. Ste pa vse mamice in očki občudovanja vredni. lp, pinka

15. sep 2008 11:40

pinka je napisal/a:

mamaF, to ni sposobnost temveč odgovornost in vse življenska službica. Ste pa vse mamice in očki občudovanja vredni. lp, pinka

Se opravičujem. Namesto "sposobnost" bi morala uporabiti "pripravljenost", tako sem tudi mislila - v smislu pripravljenosti prevzeti odgovornost. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 15. sep 2008 11:42:21

15. sep 2008 11:47

Sem pozabila napisat, da se podpišem pod mamamio.

Vendelina jr. je napisal/a:

Prva možnost je, da bo naredil faks in potem nekje do 30. leta dobil službo za nedoločen čas in po petih letih bo dobil eno kolikor toliko korektno plačo (jaz sem v službi v ustanovi z dobrimi plačami, ampak tisti, ki začnejo, tri leta fino gagajo, sklepam iz tega, da je drugje mnogo mnogo slabše), s katero bo morda lahko financiral kako stanovanjce. In drugega ravno ne dosti. Druga možnost je, da si bo šel ustvarjat družino z dvakrat po 800 EUR (poznavajoč stroške življenja v LJ brez pomoči staršev in domačega vrta, no way) in si mislil, "saj bo šlo, če so moji starši, bom pa jaz tudi, saj skromnost je okej"...., s tem, da se bo za razliko od generacije staršev, ta faza z dvakrat po 800 EUR kar vlekla v nedogled in nič se ne bo dalo privarčevati. Vendelina jr.

Ma, Vendy, tebi bi jaz eno injekcijo optimizma sem pa tja vbrizgala! Če bi moja babica razmišljala, kaj vse se lahko zgodi, mojega očeta, ki se je rodil med vojno, gotovo ne bi bilo. Pa bi bilo ful škoda - vsaj zame. pa posledično za vse, ki sem jim jaz všeč, ker seveda tudi mene ne bi bilo... In lahko ti povem, da se s takimi plačami, kot jih omenjaš (jih slučajno res dobro poznam, hehe;) da živet in kaj prišparat ali pa plačevat kredit za stanovanje, če nisi ravno pogolten. Ja, seveda traja po 30 let, da odplačaš kredit, ampak si pa na svojem, je pa isto kot če plačuješ najemnino. In ne, ni jasno, da ko računaš, si rečeš: ne hvala! Ker ko bi rad mel otroke, ti je dosti vseeno za tvojo penzijo, to je pač nagon! Če se kot pinka sprašuješ, zakaj bi sploh imel otroke ali kot ti računaš, koliko te to pride, potem pač ta nagon pri tebi ni ravno izražen - ali še ne ali sploh nikoli ne bo - in je gotovo boljše, da jih nimaš. Ker na splošno je odgovor zelo enostaven: imaš jih zato, ker si jih želiš. Tako kot si želiš spat z lubijem, živet z njim... In ne glede na izobrazbo in trenutno stanje (finančno in drugačno), se lahko vse v trenutku spremeni: firma propade in ostaneš brez službe, z doktoratom te pa nikjer nočejo, ker noben šef noče imet bolje izobraženega pod sabo (primer mojega očeta, recimo) ali je firma v stečaju in 2 leti delaš, pa ne dobiš plače (tudi primer mojega očeta), ali pa se enostavno en kreten, ki misli, da se njemu ne more nič zgodit, zabije v tvojega ljubega ali vate in puf, v sekundi je konec idiličnega življenja, 2 plač in skupne vzgoje in gospodinjstva! Pa vseeno tvegamo! Čeprav se vse to lahko zgodi! Ker ne moreš met vsega v življenju pod nadzorom, ne moreš se zavarovati pred vsem! Če tako misliš, potem res boljše, da nimaš otrok, ker tudi njih ne moreš in ne smeš zavarovat pred vsem, kar se jim lahko hudega zgodi. Pod tale tvoj odstavek se pa podpišem:

Vendelina jr. je napisal/a:

Drugače pa jaz kot ena žlahtna levičarka sprejemam vsakršnjo izbiro vsakogar, vse dotlej, dokler ta izbira ne ogroža mene ali pa kogarkoli drugega. Sama sicer mislim, da je nesmisleno siliti v dolgoročno zvezo, dokler vsakemu posamezniku ni jasnih nekaj temeljnih stvari in tudi odločitev za potomstvo je za moj okus primerna takrat, ko ne razmišljaš več o tem, čemu vse se moraš zavoljo otroka ODPOVEDATI. Ker ta žrtvena ekonomija ni my cup of tea.

Ampak jaz nimam občutka, da bi se mojadva žrtvovala za nas: imela sta nas, ker sta si želela imeti družino in tudi jaz se prav nič ne žrtvujem za otroka! Pač imam rajši Ronjo kot potovanje in žure trenutno. Prav nič požtrvovalna nisem. Skratka, kot je rekla mamamia: če boš hotel imet otroka, ga boš imel, pa ne glede na računico! Če pa si po naravi tak ziheraš in tak pesimist, da vedno preračunaš, da se ne izzide, potem je pa boljše, da jih nimaš, ker je verjetno zadaj kak drug razlog ali pa si enostavno prevelik "control freak", da bi sploh lahko lepo vzgajal otroka, ki ga ne boš mogel niti smel tako nadzorovat. PS: mali otroci ne stanejo tako veliko in tisti čas našparaš za to, da bo za vmesno obdobje, ko stanejo več, pa še ne služijo sami. Ko so pa v SŠ, pa si lahko za ekstra zadeve tudi sami kaj zaslužijo, meni se s tem ne zdi nič narobe. Jaz sem se tako veliko naučila in to mi je samo pomagalo v življenju. Otrok ne rabi vsega, kar imajo drugi - rabi pa,da mu po pravici razložiš, zakaj nekaj ja in zakaj nekaj ne in da mu odpreš oči, kaj ima on, pa drugi nimajo... To ti pa lahko rata z 800E ali pa s 2000! Veri

15. sep 2008 11:55

Hej, no, calm down, ladies. Ključne besede v mojem postu so naslednje: nekaj, kar se meni zdi samoumevno, se drugemu tako ne zdi (Sama vem za kar nekaj vaših stilov in izbir, ki jih sama ne bi nikoli naredila in obratno je najbrž tudi, ampak mi na misel na pride, da bi kogarkoli prepričevala, da dela salamensko narobe - razen če me slednji izrecno vpraša, kaj si mislim o njegovem početju.). Pa tudi nekako ni, da bi človek vse okoli sebe presojal zgolj in samo na temelju kriterija svojih izbir. Svet je večji kot so horizonti lastnega dvorišča. In dajmo no, dopustimo različne stile in različne odločitve, ker tule imam občutek, kot da je ena silna potreba, da se argumentirajo vaše individualne zbire. Kar je v osnovni brez smisla - izbire, ki so se že zgodile, so tu in tega se ne da več spremeniti. Saj nihče ne postavlja pod vprašaj VAŠIH odločitev in vaših izbir. Ima čisto vsak dovolj dela s preizpraševanjem SVOJIH sedanjih in prihodnjih izbir. Veri, glede zamrzovanja jajčec se je pa, potem ko to postane standardiziran postopek in se oblikujejo pravila o tem, kako se izvaja postopek in kako se jajčeca hrani, potrebno spustiti na splošno pravno raven. To pa pomeni, da je treba tak postopek omogočiti katerikolin ženski, ki se zanj odloči in je ne prepustiti skozi poniževalno torturo, da bi morala to razlagati in biti podvržena vrednostnim sodbam in dovoljenjem drugih, kdaj lahko in kdaj ne sme teh celic shraniti. Ker, če imamo ustavno pravico prostega razpolaganja s telesom (55. člen ustave, za kar smo se v mrzlem decembru 1991 ene ženske s prostesti pred parlamentom zelo zavzemale, ker so farški parlamentarci hoteli ta člen vreči ven in s tem tudi eliminirati ustavnopravno podlago za izvajanje abortusov in je potem ta člen ostal v ustavi in sem na svoj zmrznjeni protestni prispevek zelo ponosna), potem imamo tudi vso pravico za to, da shranimo svoje celice. Katerekoli. Ne da posebej razlagamo, zakaj tako. Jajčeca, semenčice, matične celice, you name it. Hope you"ll manage to grasp the point. Razen, če je v vsej tej diskusijji bila kakšna nezavedna potreba po tem, da se malo obira neimenovano skupino "ambicioznih kariernih žensk, ki nočejo imeti otrok". Obiranje sicer na kratki paše, ampak ni ravno posebej čedno početje. In tudi na srednji rok ni nobenega užitka več. Vendelina jr.

15. sep 2008 11:58

Mislim, da se ti dobro vrača, slabo pa tudi! Če si ti bil dober do svojih otrok in jih lepo vzgojil, potem se ne bojo nazarensko sprli med sabo, ker bo en dobil par kvadratov več ali pa novega volvota (ali kateri avto je pač zdaj moderen, nimam pojma)... Notarji, odvetniki ipd... pač vidite stvari, ko so že tam - kaj pa se je prej dogajalo v družini, vedo pa samo oni. Za mojega dedka jaz ne bi s prstom mignila, pa če bi se valjal v jarku, za mojega očeta in mamo bi pa marsikaj prenesla! Vsak pač kar si zasluži! Če so te imeli starši res radi - tista nesebična starševska ljubezen, jih gotovo ne boš pustil hirat! In če so se starši trudili za to, da bi se imeli radi tudi bratje in sestre, si bodo tudi ti pomagali - mogoče bo kakšen outsider, ker bo imel kake druge slabe izkušnje in bo gledal bolj nase - ampak večina bo držala skupaj. Manj lepe stvari se vsem dogajajo, ampak sami pa odločamo, kako bomo nanje gledali in reagirali. Meni je najhujše na svetu biti pri miru, pa ravno to moram bit. Lubi zdaj mora furat precej večji del gospodinjstva kot ga je sicer, pa še brez seksa je. Pa gre. Ker naju pač ne veže samo to dvoje. In tudi v tej situaciji je kaj dobrega, recimo mali ni treba v vrtec in je gotovo bolj srečna, ko se cartava na tleh, enkrat za spremembo imamo časa na pretek, ker se nikamor ne mudi, ker nikamor ne morem. Veri

15. sep 2008 12:07

Zdi se mi pa zelo grdo, da ljudje morijo Pinki in njenemu ljubiju, da bi si morala omisliti družino in da sta egoistična. Egoistična bi bila, če bi imela otroka samo drugim na ljubo, da jima ne bojo več morili - ker ta otrok ne bi bil iz srca zaželjen. Tak da se mi zdi prav, da ljudje nimajo otrok, če si jih še ne želijo. Vsak po svoje ptiček poje. Če bosta kdaj želela imeti otroka, jih imejta, če se to ne bo zgodilo, pa pač ne, saj nikjer ne piše, da je to kaka zakonska dolžnost, da jih imaš (no, mogoče v cerkvenih zakonikih, ampak na tiste tako ne dam veliko;) Kar pravim, je samo, da se z normalno plačo (800E) da prit skozi in da to ni razlog, da nimaš otrok, če jih res HOČEŠ. Če jih nočeš, me prav nič ne moti, samo ne prepričevat drugih, da se to ne da s takim denarjem, ker bojo otroci vsi bogi, ker bojo nosili ponošene cunje, recimo;) Veri

15. sep 2008 12:18

Na tele pravniške zadeve se prav nič ne spoznam, vendar pa se mi stvar ne zdi tako zapletena: če imaš zlomljeno nogo, ti jo naravnajo in dajo mavec. Če imaš bolezen, ki bo poškodovala tvoja jajčeca, jih daš zamrznit. Ko te zdravijo, ti ni treba ne vem kaj razlagat, zakaj te morajo zdravit - pač zato, ker si bolan, prineseš seveda izvide sabo, isto bi lahko bilo tu... Če bi zbolela za rakom še pred otroci in bi vedela za to možnost, bi verjetno tudi dala zamrznit svoja jajčeca, saj je s posvojitvami problem. (ker sem se sicer vedno bolj nagibala k posvojitvi kot k umetni oploditvi, če naravna ne bi bila mogoča). Jaz bi sicer omogočila umetno oploditev samskim ženskam in lezbijkam in sem za prosto izbiro do splava in me prav nič ne moti, če kak par živi brez otrok - to je njuna odločitev in sama že vesta, zakaj sta se tako odločila (upam seveda vedno, da je bila to njuna odločitev, ne odločitev matere narave). mamaF, zadnjič je bil en prispevek o posvojitvah na TV, mi je lubi razlagal, da se da čisto legalno iz Rusijskih sirotišnic veliko prej dobiti otroka, je pa treba it prej 2x tja, da se starši in otrok spoznajo. Je razlagal en par, ki sta posvojila tako že 2 otroka, baje imajo ogromno otrok, ki so brez staršev in rabijo dom. Morda bi tako lahko tvoja prijatelja vendarle prišla do otroka, saj je navsezadnje vseeno boljše imet mamo z multiplo sklerozo in zdravega očeta, kot pa nič mame in nič očeta in odraščat v sirotišnici... Vprašat ni greh. Veri