Najstnica

4. jun 2008 11:08

Uh, to je neskoncno kompleksna tema (variacija znacilnega "kako prepoznas intelektualca? Na vprasanje, na katerega ne zna odgovoriti, izjavi "to je pa res dobro vprasanje, hmmmm..." in naplete polurno predavanje, ravno toliko, da se prvotnega vprasanja nihce ne spomni vec). Za zacetek: vsi, ki nas spomin se ni cisto zapustil, zardevamo ob spominu na to, kako hudo pametni in zreli smo se zdeli sami sebi pri 14-15 letih. Ce nam je takrat kdo dopovedoval, da smo se otroci, smo ga po hitrem postopku izlocili iz primernega nabora svetovalcev. Tu po mojem - v tem primeru behavioristicnem - staliscu sploh ne gre za upornistvo, ampak za povsem normalno fiziolosko reakcijo organizma, ki mu limbicni sistem (=podsistem, ki je v mozganih odgovoren za znamenito cetverico The Four F"s - Food, Fight, Flight and Reproduction) dopoveduje, naj gre ven in si isce primerne partnerje za ocete/matere svojih mladicev. Limbicni sistem seveda ne ve nicesar o kompleksnosti sodobne civilizacije, zaradi cesar psihosocialni razvoj zaostaja za fizioloskim najmanj 5, vcasih pa tudi 15 let. To je izhodisce problema, ali, kot ima moj dragi navado rec, "an accident waiting to happen". Next. Vedno imam v spominu besede Slavenke Drakulic iz ene od njenih stevilnih odlicnih knjig - mnogi pobegnejo iz primarne druzine tako, da hitijo na vrat na nos ustanavljat svojo lastno, le da cez nekaj let ugotovijo, da je iz lastne se precej manj enostavno pobegniti, kot je bilo iz primarne; se zlasti, ce so na racun ustanavljanja svoje lastne druzine zabredli v kaksno dovolj komplicirano situacijo: - bolj ali manj nezazeleno potomstvo - do onemoglosti zakomplicirana materialna situacija - izobrazba ali kariera v slepi ulici. Skratka, karkoli najstnica v teh casih pocne, vedeti mora dvoje: da je v tem casu najpomembnejsa sola in da romanticen film, pri katerem se dekle zaljubi v princa na belem konju in ostane z njim do konca svojih dni, v realnosti navadno ne drzi. Next. Custvene travme, take ali drugacne, so del odrascanja, ki se mu po mojem ne moremo izogniti. Seks ima custvene posledice, pa najsibo prezgoden, pravocasen ali prepozen. Zares pomembni pri tem sta po mojem mnenju natancno dve stvari: da ne obtezujemo seksa s svetostjo, nepovratnostjo, usodnostjo in kar je se takih tehtnih pridevnikov - zivljenje niso romanticni filmi in clovek, ki bo hotel furati razocaranje kot egotrip, bo imel kasneje v zivljenju se dovolj priloznosti za to. Enkrat sem brala eno FDVjevsko raziskavo o tem, kako so si najstnice predstavljale prvi spolni odnos (=z nekom, ki ga bodo ljubile takrat in potem se do konca zivljenja, v romanticnem okolju, svecke, svilena posteljnina, simfonicni orkester v ozadju) in kako so ga dejansko dozivele (v vecini primerov na kaksnem zuru, rahlo pijane, s fantom, ki jim je grozil, da jih bo pustil, ce mu ne bodo dale, in s hudim strahom do naslednje feste, ce so jo srecno odnesle). To je reality strike. Lahko ga sprejmemo, lahko moraliziramo do onemoglosti, lahko se gremo guilt trip, lahko pa namesto prepovedovanja in opominjanja seznanimo mladino s tem, kaj so za odrasle ljudi minimalni pogoji (kar je druga in se pomembnejsa od zgoraj omenjenih dveh stvari!) da gremo s kom v posteljo, in jim dopovemo, da brez tega odraslosti ni. Ti minimalni pogoji so trije, ki veljajo ne glede na starost, in sicer: obojestransko soglasje in zelja brez podtona izsiljevanja, zascita pred nezazeleno nosecnostjo in zascita pred spolno prenosljivimi boleznimi. Zadnja dva pogoja pomenita obvezno uporabo kombinacije kontracepcijskih tabletk, ce ima punca vsaj eno leto redno menstruacijo + vsakokratno uporabo kondoma. Ce dekle noce ali ne more jemati kontracepcijskih tabletk, mora natancno vedeti, kaj naj stori, kadar se ji kondom strga (postkoitalna kontracepcija, the morning pill). Ce jih jemlje, mora vedeti, da jo precej zanesljivo (vendar ne 100%) scitijo pred nezazeleno nosecnostjo, pred spolno prenosljivimi okuzbami pa ne, in pomembni okuzbi sta zlasti dve - klamidija, ki je povezana s kasnejso neplodnostjo, in HPV virus, ki je povezan s kasnejsim zbolevanjem za rakom maternicnega vratu. In tako kot cloveka ne smes spustiti na samostojno voznjo z avtomobilom brez opravljenega soferskega izpita, tako je treba poskrbeti, da so najstnikom te stvari kristalno jasne ob vstopu v puberteto in ne sele takrat, ko se mora soocati s posledicami morebitne nevednosti - to je del splosne izobrazbe, prav tako kot voznja z avtomobilom. Sicer pa priporocam ogled dveh filmov, ki sta mocno vzgojna tako za starse kot za otroke, in sicer Kids reziserja Larryja Clarka in Traffic reziserja Stevena Soderbergha (zadnjega tudi za posebne projekcije za dame z namenom slinjenja nad Beniciom del Torom v bazenu..:))))) Ob njih se namrec lahko razvije strasno zanimiva debata... (tretja najpomembnejsa stvar v zvezi s seksom je namrec natancno to - ucenje traja celo zivljenje, pa ne glede na to, ali zacnes pri 14 ali pri 40...:)))) lp, proxima

4. jun 2008 11:18

Doma imam 12-letnico, kolikor vem še brez fanta. Zanimivo mi je brati vaša razmišljanja in se ob tem spraševati ali bom sama načenjala take teme še letos, drugo leto.... Zaenkrat se moja ljuba hči dela veliko intelektualko in frikico, ki ji nič ne more do živega.....vsake toliko pa močijo mojo ramo grenke solzice razočaranja nad zvestobo/nezvestobo vrstnic in sošolk, njihovo opravljanje, zavist in kar je še takih reči. Mozolji in narobe stoječi lasje je niti ne spravljajo kaj dosti iz tira. Kar pa se ljubezni tiče: trenutno je v fazi romantičnega sanjarjenja o princu z nogometnega igrišča, ki sliši na ime Fernando Torres. S pomočjo Kulinarike (še enkrat hvala, Spagon) je dobila njegovo sličico, ki jo ima na nočni omarici v posebnem okvirčku......ja, tako gre to pri nas. O seksu, menstruaciji in čustvih se dosti pogovarjava - seveda moških članov družine takrat ne sme biti niti 200 m naokoli. Kolikor mi je jasno, se ji trenutno zdi vse, kar bi šlo dlje od držanja za rokce in poljubčkov čisti " gnus in bedno in nagravžno". Pa še držanje za rokce je po njenem mnenju pri 12-tih, v 6. razredu "kr neki....bi me blo ful sram, sicer pa so na šoli itak sami idioti in otročji tipčki"(citiram njeno veličanstvo). Njej se trenutno zdi, da mora biti za "tapravi seks" tip vsaj v srednji šoli, punca pa končati vsaj 9. razred, vse ostalo je prezgodaj. Torej, bomo videli, katera od teh načel bodo v njeni glavi ostala in koliko časa se bodo uspela upirati divjanju hormonov, ko bo kar naenkrat iz enega od žabcev v njeni okolici zrasel Prince Charming... Jaz bom vsekakor zaupala v njeno zdravo pamet (kolikor jo bo taktar ostalo), spodbujala pa je k prezgodnji spolni aktivnosti vsekakor ne bom, to je jasno. Vem pa, to dobro vem, da zaradi hvalisanja sošolk, v stilu, katera ni več nedolžna, ne bo samo zato, da bi bila "in" padla na hrbet pred prvega, ki jo bo "spotaknil". Je preveč egoistična za kaj takega. Bolj se boljim, da se bo zatrapala do konca in bo reva mislila, da je tisti prvi neroden seks izraz ljubezni, ki bo trajala večno do konca dni....tipček pa seveda tistega "in živela sta srečno" ne bo niti slišal... Lep pozdrav! mamaF - Mojca

4. jun 2008 11:25

Aja, pa še moj prvi: tudi jaz sem bila doooolga leta (takrat se mi je to zdelo dolgo-od 11 -15. leta) v fazi romantičnih sanjarij, dokler pač enkrat ni prišlo do tega, da sem se prvič (pri 16 in pol) dol dala s fantom, ki me je sicer fasciniral bolj intelektualno kot telesno. Malo me je peklo, filmske luže krvi na beli rjuhi nisem opazila in tudi s tipom sva skupaj zdržala le kaka 2 meseca. Nič posebnega, skratka, zato mi o tem tudi ni nerodno govoriti. Romantika s svečkami, saten in vrtnice...ha,ha, ...kaj pa še - kolikor se spomnim, ga je ves čas skrbelo, da bo "gazdarica" podnajemniškega stanovanjca kaj slišala! mamaF - Mojca

4. jun 2008 11:27

Joj, ne morem verjeti, da se nekatere tako sprenevedate in same sebe prepričujete, da so še premladi za pogovore, zaščito in seveda za fante in punce ... Kontracepcijo sem začela jemati pri trinajstih. Prvi fant pri trinajstih. Seks pri štirinajstih. Zdivjala sem se, ko je bil čas za to, ne zdaj, ko sem že velika in že par let na faksu :) seveda je bilo vedno vse pod kontrolo, vedela sem, kje je meja. Poskusila sem vse, česar sem si zaželela. Pa je zdaj z mano vse v redu ;) sem samostojna, odgovorna, dosti bolj resna od svojih kolegic, ki so bile v srednji šoli malo bolj "pridne" kot jaz. Saj še grem kdaj plesat v diskoteko in se zabavat, na misel pa mi ne pride, da bi začela noret - to sem že dala skoz. Tisti, ki pa s tem še niso opravili, pa to delajo zdaj. In mislim, da mi ni treba opisovat, kako grozno to zgleda. Puberteta je del odraščanja in je pač obdobje, v katerem se zgodi vse - od seksa do alkohola. Če boste preveč ščitile svoje otroke, bodo imeli le še večje veselje in vam bodo na napačen način dokazovali, da so že veliki. Puberteta je čas za traparije, pozneje itak ni več časa. Bodite prijateljice svojih otrok, ne pa tečne mame, ki otrok ne spustijo na rojstni dan v park, čeprav bodo vsi tam ... s0ncek* Sporočilo je spremenil(a) s0ncek* dne 04. jun 2008 11:29:46

4. jun 2008 11:36

SUD3 je napisal/a:

Tortica se strinjam s tabo. Mene zanima kje so očetje na tem forumu? Kako oni doživljajo odraščanje svojih princes. katti.... to je zgodovina yoli

Če poslušam mojega moža bo "v kratkem nabavil eno veliko fračo za napad na tipčke, ki bodo začeli hišne vogale cahnat". Jaz mislim, da so moški tudi v skrbeh za svoje hčere, samo nerodno jim je o tem govoriti - sploh pa, kako bi se pa to skladalo z njihovimi štorijami v stilu "ko sem bil star 12, mi je sosedova punca dala že za 1 bombon...". mamaF - Mojca

4. jun 2008 11:44

Atina je napisal/a:

katti je napisal/a: Naj se vsak-a vpraša kdaj je imel-a prvega dekle/fanta in prvi spolni odnos in s kom. katti Jaz bom raje tiho, ker bom izpadla totalno staromodna. Atina

 

Sej nič ne rečem, kdor lahko čaka do poroke.....

katti

4. jun 2008 11:47

Tudi sama sem zrasla pod zelo strogo vzgojo, vendar sem pri štirinajstih bila precej zrela in sem vedela kaj se sme kaj pa ni priporočljivo. Kdo si je upal, kaj več kot pozdraviti kakšnega tipa...

Starši so mi dovolili prvič na izlet v četrtem letniku(18 let), sploh ni bilo debate ali imajo prav ali ne, tako je moralo biti in pika, pa ne zato, da mi ne bi zaupali, daleč od tega, nikoli se tudi nisem "bunila" zame so bili starši  "sveti" in vse kar so mi "ukazali" sem storila.

 

Tako sem si želela imeti hčerko. Ne obžalujem niti malo, da imam dva fanta, za moške je vseeno, lažje kot za žensko.

14 let, spolni odnosi? Joj, pa saj je to otrok.

Jaz pri 14ih sem jo imela samo za " lulati".

 

P.s.

Frina, tako lepo izražaš svoje misli, da bi kar cele ure brala, ne da bi se naveličala, tebe brati je pravi užitek!

Anamarija

Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 04. jun 2008 11:48:43

4. jun 2008 11:51

Vendelina jr. je napisal/a:

Joj, katti, ne, a s KOM tudi? Jaz ga bom v petek videla, ker imamo obletnico mature in sem že od lani v šoku, ker je človek plešast in debel.......jaz pa vsak dan lepša in mlajša..... Vendelina jr.

 

Ha, ha ta je dobra.

Moj prvi ima sedaj že svojo familijo, jaz še ne, mogoče nekoč.... Bilo je pri 16ih.

Prvič sem se pa poljubljala med počitnicami, med prvim in drugim letnikom srednje šole- torej dokaj pozno(očitno), pri 15ih.

 

katti

Sporočilo je spremenil(a) katti dne 04. jun 2008 11:54:38

4. jun 2008 12:12

Lep pozdrav vsem! Naj še jaz pristavim svoj lonček. Nisem še uspela vsega prebrati, ampak do Vendeline jr., ostalo bom zdaj. Bravo Vendelina jr. Tudi sama razmišljam tako, čeprav so me na začetku malo postrani gledali - tudi mož je bil na začetku skeptičen, da je vse še prezgodaj. Če poznaš svoje otoke in ti zaupajo (vsega ti itak ne - kar je tudi prav - vsak ima svoje skrite misli), mislim, da ni nič narobe, če se o spolnih odnosih pogovoriš res odkrito. Ko sem bila sama stara 15 let -srednješolka, smo se kar sošolke same zmenile da gremo k ginekologu. Ko sem pri 16-ih sama ostajala doma (imela sem fanta) mi je mami rekla samo "pamet v roke". Skratka bili so malo drugačni časi, čeprav so se sedaj tudi naši starši nekaj naučili od svojih otrok in vnukov - namreč malo bolj sproščeno se pogovarjati o bolj "delikatni temi" - spolnih odnosih in vseh podobnih temah. Imam sina, ki jedopolnil 18 let in hčero ki ima dobrih 16 let. Vedno smo se pogovarjali in hecali in tudi ko je prišel čas, da so raje peš hodili po svojih opravkih, namesto da smo jih vozili, je bil to znak da se jim nekaj dogaja, če ni že prej kdo sam omenil. Ko je bila hčerka pri 14 letih "resno zaljubljena" sva se dogovorili za ginekološki pregled, čeprav se je njej to zdelo butasto - pa sem ji povedala svojo zgodbico s sošolkami. Pa je brez problema šla, zaščite pa ni vzela, ker je smatrala, da ko bo sama pripravljena na spolni odnos, bo to že uredila. Debata je tekla tudi o tem, da pač nedolžnost zgobiš z nekom, ki ga imaš rad in tudi kasneje ne menjaš fantov kot spodnje hlače. Je pa res, da je zelo odvisno od značaja vsakega otroka. Tudi s sinom smo imeli zadeve rešene, kajti osebno raje vidim, da pripeljejo svoje partnerje domov, kot pa da se nekje klatijo. Ko se mu je začelo dogajati, sva mu z možem lepo razložila, da ima v kopalnici kondome in če jih potrebuje, naj jih tudi uporablja. Dobro leto ima punco, ki je malce starejša od njega in ko je prvič nanesla debata o tem, je takoj razložil, da kondomov ne potrubje, ker je sama poskrbela za zaščito. Pri nas doma tudi teče debata o menstruacijah in tabletkah. Po potrebi jih gre v lekarno tudi mož za obe iskat. Edino kdor malo spreminja barve je moj oče, če je slučajno ob tej debati na obisku, ampak ne reče pa nič. (Ker v času njegovih srednjih let je bil vsak moški, ki je kuhal ali pomagal pospravljati ženi - šlapa). No tako, sem se razpisala a ne? Z moje strani je to to, kot pa sem rekla, je pa odvisno od otroka in same relacije starši - otroci. FRČA

4. jun 2008 12:56

Bolj pogosto, ko se proxima oglaša, bolj jo cenim. Tudi Vendy jih je nekaj dobrih natresla, pa ostale tudi.

Vidim, da nas je večina takšnih, da se zavedamo, kam vodijo poti naših otrok, in da jim pri tem stojimo ob strani. Sama raje, kot da boga molim, da bo vse v redu, sama delam v tej smeri, ker se nase nekako bolj zanesem, kot na boga. Pa tudi krivim potem sebe, ne pa ljubega boga, ki včasih nima pojma o tuzemeljskuih mesenostih. Ki se seveda dogajajo mimo njegove volje.

 

Se pa zgodi, da so dekleta še v prvem letniku študija brez prve spolne izkušnje, hči ima prijateljico, ki še ni imela fanta. Pa se dekle nič ne sekkira in ostale, že z izkušnjami, je nič ne zafrkavajo zaradi tega, ampa gre vse v stilu "bo že enkrat en naletel, da se bo zgodilo". Verjetno res izjema, ampak gre.

 

Me je pa živa groza že misli na to, da ne bi šla med rjuhe vse do poročne noči. Pa saj spolnost je ja ena najbolj pmembnih reči v zakonskem življenju, pa da z moškim, s katerim naj bi živela, ne bi izkusila, kako je to? Namreč, celo to se dan današnji dogaja, in celo zelo ponosno so o tem razlagali. A sem kreten, ker sem celo verjela???

 

Proxima je omenjala film Kids. Res je vreden ogleda. In temeljitega razmisleka. In po ogledu nam mora vsem biti jasno, da se to ne dogaja zgolj v Ameriki, ampak tudi tu, v naših hišah in nam pred nosom, udeleženi pa so tudi naši otroci.

 

Zanimiva debata, in kar me še posebej veseli, nobene nestrpnosti, četudi nismo vsi enakih stališč.

Mamamia

mamamia