Fobije

22. jan 2008 21:53

Tudi mene je napadel pes, ko sem šla na obisk k prijateljici. Bil je nemški ovčar in ravno sem se nekako odvadila strahu ki sem ga imela že prej. Letos sem bila kolednik in je bilo veliko psov okoli mene. Psihično me je tako izmučilo da sem drugi dan odnehala zaradi tega ker je bilo okoli mene preprosto preveč psov. Strah je tako hud da tudi če ga vidim od odzunaj iz hiše se začnem potiti, srce mi začne biti hitreje in preprosto me zagrabi panika. In tudi meni govorijo da naj se ga ne bojim in kako ne grize a nihče me ne razume da jim jaz ne morem verjeti.

22. jan 2008 21:58

Ježušna, kak bi psihologi služli, če bi se me vse spravle na terapije! A tu gor ni nobene, ki bi tote naše fobije v red spravla? Se pripravljam na srečanje pod Pohorjem, pa moških se bojim, pa nekaj jih je prijavljenih. Panika! tumpika

22. jan 2008 22:16

najbolj strah me je letenja, groza, že ko pomislim na to, da bom morala preživeti nekaj ur na 12000 metrih, me mine, prepotim se,da o prebavnih motnjah niti ne bi....! Sem že letela, tudi sama,ampak je vedno isto, če ne še huje, grozno! Ne upam si niti vstat na letalu, iti na vc....ob najmanjšem tresljaju postanem živčna in že vidim sceno iz National geographica:od takrat je šlo nekaj narobe.... Pa ne maram ravno preveč plazilcev-malo me je strah, malo so "negravžni", če npr.vidim žabo ali kuščarja, su ustavim, začnem kričati...ni ravno racionalno, pa kaj hočem, fobije niso racionalne. Sashika

22. jan 2008 22:18

tumpika, nič bat, ko me boš vidla v pižami in ko se bova pomenila v štiri oke bo fobija izginila. ežoj

22. jan 2008 22:24

mene je pa strah stopnic! pse pa ljubim! in ne razumem ljudi ki se jih bojijo...ok razumem ce je kak pes napadalen...vendar to ne pomeni da so vsi, tudi mene je hudo pogrizel en pitbull...in to v obraz...pa vseeno vztrajam da so psi cudoviti prijatelji! sploh pa sem prepricana, da so veliko krat kar starsi krivi za strah otrok in nasploh ljudi pred psi!! na stotine mam sem videla kako otroka udarijo po roki ce se zelijo dotaknit psa?!?!?!?!?!? ali pa na njih kricijo da ne, ali so nori?! joj groza! ycrna

22. jan 2008 23:04

Fobije so nerealni,nelogični,pretirani strahovi. Torej, draga moja ycrna, ti tudi jaz ne morem razložiti, zakaj se bojim psov - in, ja, res je, čisto normalno je, da ti ne razumeš ljudi ki se jih bojijo. le nikar se zaradi tega ne sekiraj!

LP

cervus

22. jan 2008 23:46

Zanimivo brati vse tole, za nekaj stvari sem bila prav presenečena. Kač se ne bojim, podgano vidim večkrat (v okolici pivovarne jih precej laufa in tudi na našem dvorišču se poleti pojavi kakšna ven iz kanala) in se mi zdijo kot zavaljene miši, nič groznega. Aja, tudi miši so mi simpatične namreč. Pse pa obožujem in tudi najbolj agresivni primerki name niti ne zarenčijo, ugriznil ali napadel nikoli nobeden, pa imam dnevni stik z raznoraznimi primerki. Pes se ob meni umiri. Res pa je, da do kakršnegakoli psa čutim samo ljubezen in nič drugega (strah, odpor...), verjetno pa se to res čuti. Veliko lastnikov se temu močno čudi. Imam pa blazno neprijeten občutek tesnobe v gorskem svetu (tudi če sem v dolini in le zrem v vršace), ne maram hribov, vseh teh skal in špic, tega me je groza in mi ne predstavlja nobene sprostitve in užitka...hitro stran, če je le možno. Ker nimam globinskega vida, mi je tudi hoja navzdol zelo mučna (recimo tudi po Šišenskem hribu čez gozd po trim stezi, kjer je majhen nagib, sem kot pijanec med listjem in koreninami). Rada imam pa zaprte manjše prostore in se skrajno neprijetno počutim ob odprtih vratih. Pisarna -obvezno zaprta. (Precej zbadljivk je zaradi tega v službi, hehe, ker imajo vsi vse na auf...) katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

23. jan 2008 1:03

elaphus saj ne da se sekiram...vsak dela iz svojega zivljenja kar hoce! to je jasno kot beli dan! vendar se zaradi takih mamic veliko otrok ne zna obnasat z zivalmi in ravna potem grdo z njimi ker jih ne zna spostovati! Iz tega se potem "razvijejo" napadalne zivali...itd. itd...in imamo zacaran krog! got it? Ne obstajajo napadalni psi..mi ljudje jih naredimo take...na zalost! ycrna Sporočilo je spremenil(a) ycrna dne 23. jan 2008 02:01:44

23. jan 2008 8:17

Največja groza me je žab - strah pred žabami in krastačami - baterofobija. To je nekaj najbolj groznega! Sploh če živiš ob 10 - ih idiličnih ribnikih, polnih krastač. Zelo rada pa poslušam njihovo nočno "petje". No, poleg tega me je pa groza vseh (meni) grdih plazilcev, gosenic, pajkov in še bi lahko naštevala..ampak to ni strah..to je neke vrste gnus....kako smo si različni... Majuscka

23. jan 2008 10:56

Krastače niso vodne živali, razen ličink (te pa se ne oglašajo), Majuscka. rimljanka - zasebno mnenje