22. nov 2007 4:02
No, jaz sem v državni službi, kot ene vrste terensko-pisarniški delavec, hehe. Vedno sem v službi sama, nihče mi ne komandira in z nikomer ne morem kaj poklepetati. V našem koncu sva dva, imava pa takšen delavnik, da se nikoli ne vidiva, razen privat. Sodelavka je že 1 leto v pokoju, s sodelavcem pa imava prijateljski odnos. To pomeni, da se kolikor pač službeni čas dopušča, videvava tudi privat.
včasih paše, da ni nikogar in imaš svoj mir, včasih pa je to težko, ko si sam. Ampak z leti se na to navadiš in ni težko. Edino delavnik je takšen, da delamo tudi vse svetke in petke, vse nedelje in praznike, kakor pride pač smena. Se pa da s sodelavcem dogovorit, da za kakšne nujne opravke pač drug srugemu pomagava. Pa to klapa. Edino rana jutranja ura je malo huda, ampak nekako gre. Včasih, posebej pozimi pa je hudo. Mislim na to, da miram vstati ob 3 ponoči in iti delat, ko ves vesoljni svet spi, večinoma.
Kyara