Služba

20. nov 2007 17:08

Prijateljstva na delovnem mestu SO. Vsaj zame to velja. Morda je to res odvisno od službe, ne vem, ker nimam izkušenj z drugimi službami. Tudi ne drži vedno, da potem, ko zapreš vrata ustanove, kjer si v službi (ki ti daje delo) za sabo, izklopiš službo. Vse službe pač niso take. Moja že ni. Pa se zato ne pritožujem.

Vsako delovno mesto, vsako delovno okolje je specifično, vsaj malo drugačno od vseh drugih, tudi primerljivih in ne gre posploševati.

Vsaj jaz tako vidim delo in delovna mesta.

Ne verjamem pa, da obstaja kdo, ki bi za vsak že oddelan delovni dan v svoji delovni dobi lahko rekel, da je šel z užitkom v službo.

rimljanka

20. nov 2007 17:15

Imam srečo, zelo rada imam svojo službo. Je pa zelo pomembna pozitivna energija, če jo imaš, te še tak tečko ne bo vrgel iz tira... jasna

20. nov 2007 17:18

Smo majhen kolektiv,12 nas je.Skupaj smo okoli 15 let.Dobro se razumemo prav zaradi tega ker se veliko družimo tudi po službi.Večkrat gremo skupaj na kavo in vse rojstne dneve praznujemo tako da gremo ven na žur.Z vsakim se lahko pogovoriš kar ti pade na pamet,veliko se hecamo,smo kot otroci,čeprav so starostne razlike od 20 let-55 let.

Lep pozdrav vsem z željo da bi se tudi vi lepo razumeli s sodelavci.

SINEJA

20. nov 2007 18:13

SINEJA je napisal/a:

Smo majhen kolektiv,12 nas je.Skupaj smo okoli 15 let.Dobro se razumemo prav zaradi tega ker se veliko družimo tudi po službi.Večkrat gremo skupaj na kavo in vse rojstne dneve praznujemo tako da gremo ven na žur.Z vsakim se lahko pogovoriš kar ti pade na pamet,veliko se hecamo,smo kot otroci,čeprav so starostne razlike od 20 let-55 let. Lep pozdrav vsem z željo da bi se tudi vi lepo razumeli s sodelavci. SINEJA

O Sineja, tvoj post se pa v vseh pogledih razlikuje od Vandelilinega jr. pametovanja, da sem skoraj sigurna, da je doživela vsaj lažji živčni zlom ko je brala tvoje vrstice. Sem pa vesela, da ste povečini zadovoljne s svojo službo in da tudi tam imate prijatelje, ker nam konec koncev služba vzame več časa in smo tam časovno dlje kot pa doma. mamica03

20. nov 2007 18:17

Ko bi vsi se v službi ravnali tako kot je napisala Vendelina, bi bilo pa res lepo. Na žalost je redko kje tako. Tudi jaz sem mnenja, da prijateljstva na delovnem mestu so. In hvala bogu da so. Človek ni robot, da bi se zjutraj v službi vklopil in po njej se izklopil, vmes pa ne bil družabno bitje. Jelenckova

20. nov 2007 18:57

Pri nas v službi smo res čudovit kolektiv. Zelo zelo dobro se razumemo. To je že moja tretja služba (v kateri sem res najdlje - 6 let), in lahko povem, da se še nikjer nisem imela tako lepo kot tukaj. Po mojem nas je kar 90 % pozitivcev, tako da tistih malo hinavcev in zahrbtnežev pač mora popustiti pritiskom in se prilagoditi.

V službi govorimo o svojih družinah, kaj sejemo na vrtu, katere rože sadimo, kaj damo v govejo juho, ... in tudi kdaj in koliko vtikamo se pohecajo naši fantje. V glavnem pa naši pogovori zadevajo naše dijake. V službi si povemo tudi ogromno osebnih stvari.

S sodelavci se v glavnem odmoru stisnemo na naš kotni divan okoli majhne mizice, pijemo čaj z medom in jemo kruh z maslom in marmeladami, ki jih naredimo doma. Včasih tudi kdo prinese kako pecivo ali majhno tortico. V večini praznujemo rojstne dneve.

Skratka, moja služba je nekaj popolnoma drugega kot je opisala Vendy. Zelo sem vesela, da je tako. Niti v sanjah nisem nikoli pomislila, da me moji sodelavci na kakršenkoli način obremenjujejo. Zdi se mi, da bi bila obremenjena, če bi v službo samo hodila kot stroj in opravljala svoje delo. Za moj poklic (učiteljica) pa so srčni odnosi v kolektivu sploh zelo pomembni za dobro delo.

Imela sem že možnosti, da menjam službo, ampak je bil naš kolektiv glavni razlog, da se na koncu nisem odločila. Sem pač človek, ki mi dobri odnosi z ljudmi, s katerimi preživim večino dneva, pomenijo več.

Anja

20. nov 2007 19:32

mislim,da ko ena firma dobro posluje,se to vglavnem čuti tudi na odnosih med sodelavcemi.Problem pa se pojavi,ko firma začne padati,(nič več nagrajevanja,grožne z viški.,zavlačevanje plač......),takrat se nejevolja prenese tudi med delavce. Bernarda

20. nov 2007 19:43

Jaz v službi nimam težav ker sem septembra dobila odpoved in iščem novo delo. Ko sem hodila na delo sem to počela z veseljem. S sodelavci sem se dobro razumela le šef je bil premalo aktiven, saj meni se je tako zdelo. Plača je bila, dokler je bila in sem bila zadovoljna z njo. Nikita

20. nov 2007 20:39

"Kdor tega ne zna, nosi službo v glavi in tuhta in to počne točno toliko časa, dokler zdravstveno ne skolapsira in potem ima v dolgih mesecih ležanja v bolnišnici ogromno časa, da premišljuje. Večina jih ukapira, enim pa pomaga tudi prozac. Sicer pa večino teh modrosti človek dobi po desetih letih hoje v službo. In če jih je dobil, potem mu v službi kar gre. Ve, kakšna priznanja in rezultate lahko tam doseže in ne išče rezultatov in priznanj, ki se jih v službi ne da dobiti."

Evo, moj primer, ampak sem po 16 letih le dočakala dan, ko (bom povedala v žargonu, ker se mi zdi zelo dobro), no prišel je dan, ko mi je "potegnilo", da so emocije za družino in moje malo bitjece, da medalje nisem in ne bom dobila, da sem plačana za 8 ur dela in ne za 25 in da je rek "dobrota je sirota" v službi na prvem mestu.

 

 

titta=

21. nov 2007 9:27

Da ne bo nesporazumov: na delovnem mestu je lahko zelo veliko dobrih in kvalitetnih znanstev. Recimo, da se s kolegi dobro razumeš, pa da gremo skupaj na kavo, pa da če se srečamo popoldne v mestu, smo čisto veseli - skratka vse v rastru dobrih znancev. Prijateljstva v smislu, da nekdo ve ogromno o tebi, tudi stvari, ki niso, da bi jih ravno na veliki zvon obešal, pa nekdo, ki ga lahko pokličeš ob pol enih zjutraj, če je kakršnakoli kriza - ta odnos pa sama negujem izven službenega prostora. Sama sem zamenjala pet delovnih okolij in sem bila v majhni d.o.o., pa v javni upravi, pa v velikem sistemu, pa v malo manjšem sistemu pa spet v velikem sistemu. Najbolj smo se zabavali v predzadnji službi, samo se mi zdi, da je bilo na trenutek preveč zabave in se je poslovni cilj malo zameglil. Z nekdanjimi sodelavci se še zdaj dobivamo in mejlamo in vsem nam je jasno, da smo imeli skupaj tri lepa leta in da je bilo preveč lepo, da bi trajalo. Vendelina jr. P. S. mamica03, počasi je bilo dovolj - boš prehitro povedala vse o sebi in izvedeli bomo več, kot smo želeli vedeti. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 21. nov 2007 09:32:53