Služba

21. nov 2007 12:59

Ah, lidka, upanje umre zadnje...če ne drugega, vas bodo pa reorganizirali... Vendelina jr.

21. nov 2007 13:04

Pred sedmimi leti sem delala v kolektivu enajstih žensk in 1 moškega. Bili smo kot ena velika družina, pomagali smo si med seboj, nič ni bilo težkega in nemogočega. Ni bilo zahrbtnosti, ni bilo fovšij.

Danes sem v kolktivu 24 oseb s katerimi se razumem, z enimi več, z drugimi manj. Če potegnem črto, smo z direktorjem vred dober kolektiv, se razumemo.

Da se dobro počutiš v službi pa zavisi od značaja, Za ljubi mir je marsikdaj potrebno kaj požreti, čeprav ni vedno lahko.

Z veseljem hodim v službo, še z večjim pa bi bila doma.

lp

Anamarija Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 21. nov 2007 13:05:04

21. nov 2007 13:28

Jaz cisto rada hodim v sluzbo, le delovno podrocje me obcasno davi do stopnje, ki se ji rece burn-out. Mobbinga, tecnarjenja, zlobe je dovolj, kadar sem crknjena, me bolj prizadene, ce sem sveza z dopusta, mi gre pa skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Si pa zadnje case zelo zelim oziroma sanjarim o tem, da bi imela moznost in/ali jajca vsakih pet ali deset let vzet pol ali eno leto neplacan sabbatical dopust, pa bi potem prisla nazaj ali kam drugam. lp, proxima

21. nov 2007 13:38

Bom jaz prej šla. lidka

21. nov 2007 13:50

Vendelina, na mojo srečo lahko samo kratko obdobje pod šefom, ki je pijanski zaključek dopoldneva končal z izživljanjem nad mano, štejem kot mobbing. Ostalo so neprijetnosti

Mobbing, ki so ga doživljali ljudje v moji sredini, pa nisem imela nobenega načina, da bi kaj storila,grozljive pripovedi ljudi, ki so iskali pomoč pri meni,  bi resnično napolnil knjigo.

Mobbing mora trajati vsaj 6 mesecev, da se lahko tako označi, sodne prakse praktično ni, bo pa kmalu v kazenskem zakoniku.

 

F r i n a

21. nov 2007 14:08

6 mesecev neprekinjeno ali tako 2 meseca, pa leto mir, pa 1 mesec, pa pol leta mir in tako naprej s tem zaporedjem? Vendelina jr.

21. nov 2007 14:17

mobbing - kaj je to pa ne se smejat ker ne vem kaj je. reza

21. nov 2007 14:23

http://www.mobbing.si/ jade

21. nov 2007 14:24

Vendelina jr., vse je res kar praviš. Dodati želim samo to oziroma te popraviti; veš, ljudje smo različni in vsi pač, ko zaklenemo pisarno, ne moremo čisto izklopiti dogajanja v službi. Z mnogimi gredo problemi podzavestno domov. Jaz že spadam mednje in se večkrat še doma sekiram okoli le teh. No, jaz imam samo eno sodelavko, s katero delim skoraj celih 8 ur/dan in delava na bazi prijateljstva. Cenim jo, ker je odkrita in mi vedno pove vse v obraz. Čeprav me v trenutku šokira, sem ji kasneje za odkritosrčnost hvaležna. Tudi jaz sem do nje dokaj odkrita, čeprav raje držim jezik za zobmi in se ponavadi z malenkostmi ne obremenjujem. Punca ima višji položaj od mene in je izredno disciplinirana in sem se od nje že tudi dosti naučila. Drživa skupaj in nama šefi ne pridejo do "živega". Skupaj deliva dobre in slabe trenutke privatnega in službenega življenja in bodriva druga drugo. Drugače pa sva ( v poslu ) dokaj ravnodušni druga do druge, čeprav si vedno pomagava. Še vedno pa nisem mnenja, da v poslu ni prijateljev, ker to ne drži. Če imaš v poslu tudi prijateljski odnos, si lahko uspešen ali uspeh podvojiš, potrojiš...... in s tem izboljšaš kakovost poslovanja v podjetju. Ampak, to je samo moje mnenje, saj mislim, da za te stvari ne obstajajo posebna pravila ampak je to stvar vsakega posameznika. Lep dan še naprej vsem *štorklja*

21. nov 2007 14:49

Glede mobinga bi v Frinini knjigi rezervirala kakšen odstavek al pa dva, če je še prostor....

Podpiram tudi mnenje, ki ga je prispevala Mamamia, da so lahko stkana dobra prijateljstva tudi na delovnem mestu.

Le to bi pripomnila, da moraš naleteti na človeka, ki se ne zanima in mu ni mar, kako imam doma postavljeno pohištvo (saj veste, kaj mislim).  Potem pa je se o.k.

Moja kolegica iz službe je takšna in res - kapo dol - če rabi pomoč, si pomagava, če sem v težavah jaz, morda kaj rešiva ob kavici, to je pa tudi vse. Čisto neobvezujoč in kolegialen odnos na zdravem razmišljanju temelječ.

So pa nekateri res biseri, moram priznat, in delujejo resnično v tisti smeri pregovora, ko jim ponudiš prst, ti "ven potegnejo " še vso energijo iz zadnje petne žile!

titta=