20. nov 2007 16:20
ja, no, Vendelina, kot kaže, nas je več, ki hodimo v službo 20 let (in smo si po 16 letih priborili pogodbo za nedoločen čas). Ni mi čisto jasno, kdo je to MI. MI gremo kdaj v službo z velikim veseljem, kdaj drugič pa z odporom, ker moramo opraviti kaj takega, kar nam je neskooooončno zoprno. MI smo v dolgih letih v službi našli nekaj prijateljev in nekaj sodelavk ali sodelavcev, ki jih ne prenašamo. MI gremo komu zelo na živce in kdaj delamo 18 ur na dan, čez vikend in praznike, ko so naši dragi z dolgim ksihtom doma, NAS kdaj potegnejo z dopusta lepo nazaj v službo,ker je pač treba, in MI kdaj zbrišemo na morje, ne da bi pustili naslov in izklopimo mobitel. MI se vedno ne moremo izklopiti in kdaj cele noči se spimo, ker vemo, da je naša dolžnost in odgovornost, zagotoviti delo in plače zase in za naše sodelavce (tudi tiste, ki ob treh zaklenejo pisarno in se jim sladko fučka do naslednjega dneva, potem se pa pritožijo, da jim nekdo stalno jemlje zeleni kuli in je zadnjič o njih nekaj grdega rekel), in MI vsak mesec poberemo plačo in si domišljamo, da smo jo zaslužili in da bi jo vzeli tudi, če bi bila malo večja. MI moramo gledati, kako komu kdaj kaj bolje uspe od nas in MI kdaj skupaj porinemo s temi istimi kolegi, ko se jim kje zatakne, da spravimo voz naprej, ko je treba. MI kdaj izgubimo živce in se kdaj nasmejemo od srca in ga kdaj polomimo na celi črti, da nam gre na jok in tuhtamo, kako bi se izvlekli iz tega. MI smo od srca veseli, ko vidimo rezultate, ki so nam všeč, in dobimo za to tako ali drugačno priznanje in smo celo hvaležni, če nam kateri od sodelavcev (četudi tisti ta zoprni) kdaj pomaga. MI kdaj opravljanmo in smo opravljani in tu pa tam malo obupamo, ampak jutri bomo šli spet v službo, čeprav bi načeloma lahko vzeli tudi dopust. MI smo ravno zaradi službe spoznali nekaj izjemnih ljudi z drugih koncev sveta, s katerimi smo še po 10 in 15 letih v izjemno toplih in prijateljskih odnosih, četudi se ne videvamo več, ali pa na vsakih par let. In veš kaj? Prav dobro nam gre. Pa ne samo to. Še vedno si domišljamo, da smo normalni.
Lep pozdrav vsem, ki imate srečo, da morate prenašati sodelavce, podrejene in nadrejene.
Sonja