Jih še delajo?

13. nov 2007 18:37

Joj, kako sem se nasmejala. Komaj kaj bom spravila skupaj!

No, jaz imam takega, da je vsega po malo, odvisno pač....heheh že celih 25 let.

Ne menjam ga za nič in nikoli, če bo šlo, še naslednjih 25 let.

Mogoče nisem izbirčna, mogoče preveč tolerantna, ampak po miz pa tudi znam udariti v danem trenutku in on tudi tako. Mislim, da sva se kar dva fajn tipa našla, oba ovna, rojena na isti dan, hehe Zdaj pa razumi, če moreš....pri nas je vedno veselo in pestro!

Kyara

13. nov 2007 18:50

magnolija je napisal/a:

Meni gredo pa modrosti, da si resne punce ne moreš najti v diskoteki, gostilni ali po deseti uri in bodobne blesteče izjave blaznooo na živce. 1. Ker ali je zadeva blazno šovinistična, patriarhalna in ne vem še kaj vse, saj naj bi bilo nočno življenje rezervirano samo za moški spol, medtem ko naj bi dekleta stala za štedilnikom ali molila rožni venec ali ne vem kaj točno (leta 2007). Moški, ki tako razmišlja je ravno zaradi tega za večino žensk neprivlačen, saj si v glavnem želimo nekoga, ki nas bo imel za enakopravne.

Ne, ne, ni bilo mišljeno tako. Moj kolega, ki mu je oče to rekel, se je pritoževal, da se v diskoteki lepijo nanj same najstnice, ki bi se ljubčkale in ga "ponucale", da jih kam pelje, ker on ima avto, one pa niti avta niti izpita, za resno zvezo pa niso. Glede na to, da je bil že čez 30 let, si je želel resno punco, s katero bi si v nekaj letih ustvaril družino. Je pa tudi res, da v večjih mestih izbiraš v kateri klub ali diskoteko boš šel - gotovo se ne zadržuje v vseh enak krog ljudi. V manjših krajih pa je ena diskoteka, ki je v glavnem polna najstnikov. Ni pa nujno, da nebi nekega dne res našel dekleta svojih sanj tudi tam. No, ta kolega je zdaj itak oddan in svoje izbranke res ni srečal po 22. uri. matilda

13. nov 2007 20:58

Potem je še upanje da nekje nekdo razmišlja o teh stvareh podobno?Pa sm že obupal Peugeot

13. nov 2007 20:58

Moycaa je napisal/a:

Katera je že spraševala o nadgradnji programske opreme? Nadgradnja fanta v moža Vprašanje:  .......................................................................................................... ,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, Moycaa

A vidite,da sem imel prav: problem je v programu. 

ežoj

13. nov 2007 21:39

Ja ežoj včasih tudi najboljši programi blokirajo.... korosica

14. nov 2007 3:57

Hej kaj pa nam samskim manjka Pa ne smilite se sami sebi, izkoristite kar vam je dano (ker jaz delam na tem). Ne razmišjajte na vsakem koraku, kje je kdo, ki bi ga lahko zagrabil, pač pa se zahvalite "onemu gori", da nam je podaril ljudi, ki nas obkrožajo... vse ostalo bo že prišlo in to samo od sebe. Z veliko optimizma v sebi in nasmeškom na obrazu si za ljudi zanimiv in meni ni nobene panike, da nebi našla sorodne duše. Bolj bi se lahko zamislila nad seboj, ko od sebe odganjam fante, ki se trudijo postati sorodna duša  Ampak če mi nekaj ni, mi pač ni. Bo že prišel tisti tapravi, zardi katerega bom imela spet metuljčke v trebuhu  In ta... kako naj temu rečem, občutek (!?), je zame nekaj najlepšega na svetu. Ko ti nekdo požene kri iz palca na nogi direkt v možgane....

 

Če v nekaj siliš, se ti hitro lahko zgodi, da pobereš "prvega ki pade s tovornjaka" in se potem tolčeš po glavi vse življenje (kako že pravijo? Zakaj bi zaradi ene klobase jemala celega prašiča? Tale je res neumesna, ampak nekateri fantje to pač so. Povdarjam nekateri, da jih ne bom zopet dobila po glavi. Niti slučajno ne mečem vse v isti koš!). In ko se vsi okrog mene sekirajo, da sem po nekajletni propadli zvezi še vedno samska, v svoj izgovor povem, da fanta ali punco ni problem dobiti... problem je, kakšnega dobiš.

 

Ne iščem nekoga, ki bi imel debelo denarnico, dober avto in ksiht kot iz filma- ker tega nisem vajena in bi se na to težko privadila. Takšnega moškega zjutraj še v službo nebi upala spustiti (pač nikoli nebi vedla, kje mi ga bo katera ukradla  ) Imela sem čisto povprečnega kmečkega fanta in velikokrat sem mogla sama dati za kavo da sva pregurala čez mesec. Ampak bilo je lepo in ni mi bilo hudega... a je bilo in prošlo.

 

Sedaj uživam, spoznavam nove ljudi in se imam fino. Nič mi ne manjka in tudi samsko življenje ima mnogo pozitivnih plati. Glavo pokonci, nasmeh na obraz in za ljudi si kot magnet   

Lep dan in veliko se smejte

14. nov 2007 7:15

matilda je napisal/a:

[ Ne, ne, ni bilo mišljeno tako. Moj kolega, ki mu je oče to rekel, se je pritoževal, da se v diskoteki lepijo nanj same najstnice, ki bi se ljubčkale in ga "ponucale", da jih kam pelje, ker on ima avto, one pa niti avta niti izpita, za resno zvezo pa niso. Glede na to, da je bil že čez 30 let, si je želel resno punco, s katero bi si v nekaj letih ustvaril družino. Je pa tudi res, da v večjih mestih izbiraš v kateri klub ali diskoteko boš šel - gotovo se ne zadržuje v vseh enak krog ljudi. V manjših krajih pa je ena diskoteka, ki je v glavnem polna najstnikov. Ni pa nujno, da nebi nekega dne res našel dekleta svojih sanj tudi tam. No, ta kolega je zdaj itak oddan in svoje izbranke res ni srečal po 22. uri. matilda

Matilda Haha, tudi jaz nimam niti avta niti izpita, mogoče pa je to problem...sicer pa tudi v Lj so v diskotekah samo najstniki. katka

14. nov 2007 15:08

Hej,tema za dol past.Pa si res na morem kaj, da ne bi...saj veste. Mi je blizu razmišljanje Frine, VandelineJr., mamamije in Simone84, moram pa pritaknit še kako svojo cvetko. Se večkrat spomnim, kako krizo sem imela, ko sem bila stara 25 let! Za umret, vam povem. Zgubila otroka, partnerja, službo, predvsem pa vero v ljudi...vsi znanci pa na svojem, v resni vezi, srečni, da se je kar kadilo. Pa sem po kakem mesecu, ko me je res metalo, sama pri sebi sklenila, da : - ne bom imela otrok, ker je to prevelik in preodgovoren projekt, da bi se ga človek lotil sam; - ne bom se več zapletala v kake resne veze, ker si na koncu itak razočaran in ostaneš sam z enim kupom problemov na grbi; - tudi če si najemnik, pa zvoziš čez mesec, si na nek način na svojem; - Tudi če si sam, si lahko srečen, če pa si tako pogosto v družbi, kjer te imajo vsi radi in te podpirajo, potem je najbrž to to. No, in potem so šle stvari svojo pot, ker je zakon narave pač tak. Lahko bi rekla, da se je zgodilo natanko to, kar so v svojih postih povedali tule že mnogi; ko sem nehala čakati, je prišel sam. Pa sva se, zaradi njegovih slabih ikušenj in mojega nezaupanja kar nekaj let lovila, bo, ne bo....ampak je na koncu zmagalo srce. Oba sva se borila eden za drugega (sicer vsak ob svojem času), ampak na koncu se je izteklo tako, da se bolje ne bi moglo. In kakšen je končni rezultat? - Danes imam enega takega sončnega otroka, kakršna sem bila sama v svojih rosnih letih, ko je bilo čisto vse v mojem svetu še lepo in prav; - imam tudi dokaj srečen in harmoničen zakon z vsemi vzponi in padci, ki jih prinese vsakdan, ampak nikoli pa ne razmišljava o tem, ali sva za skupaj ali ne. Naučila sva se eden drugega poslušati, eden drugega spoštovati, si zaupati in sklepati kompromise. Mogoče nama je v pomoč to, da sva oba zelo komunikativna človeka. - kar dolgo sem bila sama, pa mi je bilo lepo, čeprav je res, da je tudi sam treba znati biti! (upam, da razumete; kot je napisala Vandelina, če nisi zadovoljen, ko si sam, tudi v dvoje ne boš našel sreče). - za nameček pa šeto: delava oba vse. Moj se je osamosvojil že pri 19ih, zato obvlada vsa gospodinjska dela...Pa tak pasulj skuha, da so mu še naši kolegi iz Makedonije dajo kapo dol. Jaz sem se doma morala udejstvovati v gospodinjstvu na več načinov, kuhala pa nisem nikoli, ker smo imeli doma babico, ki je bila kuharica, pa je vedno skrbela za našo dobrobit. In ko sem šla od doma, je moja mami vedno govorila, da bom umrla bodisi od lakote bodisi od svinjarije po stanovanju. Ko je prvič prišla na obisk v moje (najemniško) stanovanje, je priznala, da bi s tal lahko jedla, če bi bilo treba. Jaz se pa danes ne ustrašim še tako zahtevnega projekta za štedilnikom (ker nenazadnje imam pri roki vedno vas in vaše nasvete), lansko leto sem celo začela s peko piškotov....in POTIC in moji tašči je skor čeljust padla dol, tako mi je ratalo.... Sorry, malo me zaneslo. Vsem, ki ste tako ali drugače razočarani in nesrečni, pa polagam na srce: dajte času čas. Ozrite se naokoli, počnite tisto, kar vam je všeč, vzemite obdobje, ko ste sami za najboljšo šolo in priložnost, da najprej spoznate in vzljubite sebe. Ko boste najmnaj pričakovali, se bo zgodilo. In ker bo nepričakovano, bo še toliko bolj čudovito.... Vso srečo, helenag

14. nov 2007 15:30

Misel dneva: Zakonski mož je tisti možkar, ki vam stoji ob strani v vseh težvah, ki jih sploh ne bi imeli, če se ne bi bili poročili z njim. K Sporočilo je spremenil(a) KARMINA dne 14. nov 2007 15:30:39

14. nov 2007 15:44

Je Simona dobro napisala, problem je v tem, kakšnega dobiš.

 

Ampak se mi zdi, zgodbica o popolnih, samskih moških, ki si želijo resne veze, malo preosladne??? Ker ni čisto tako... Jaz pa poslušam ženske, Ne hodi v kino, gledališče je mučilnica zanj, ne hodi na kulturne prireditve, ven hodiva samo na pizzo, noče oblečt nobel hlač, pač pa je non-stop v kavbojkah, lepih moških čevljev sploh nima v omari, plesat ne zna in noče... potuje ne, ker niti noče, ker je treba kak tuj jezik uporabljat. Super so pa kolegi, pijačke z njimi, šport... Šolanja nočejo nadaljevat, ker je brezveze, kdo se bo učil, s tisto mizerno plačo pa tudi kredita ne dobijo... Wonder, a?

Tudi jaz nočem posploševat. Ampak mnogokrat je tudi tako.

Sem bila sama v zvezi z nekim zapečkarjem, ki bi bil samo doma. Po dveh letih sem spokala in šla na svoje. In si ustvarila čisto drugačen pristan, mi to bolj odgovarja.

lidka