12. nov 2007 19:42
Hehe, pa jaz res živim v paralelnem svetu! Ma, mela sem 3 fante, no, enega mam še vedno, pa noben ni bil kljuse, vsi so bili fajn žrebci;)! (princa res nikoli nisem iskala, ker so mi bili od nekdaj dolgočasni, vedno sem si rekla, da bi od princa na belem konju najrajši mela črnega konja, ki ga ima v štali;)
Nikoli nisem spoznala takih kot jih ve opisujete... Ne vem, a mam kakšno posebno karmo, da se ljudje tako preobrazijo, kadar so z mano, ali je to taka čudna sreča, ampak težko bi rekla, da se mi vse samo zdi... Saj so vsi hoteli met otroke z mano (in to v bližnji prihodnosti oz. tudi takoj, če bi bila za - no, tretjemu je to po nekaj letih tudi ratalo;)
Največji hec pa je, da so naslednje punce prvih dveh fantov pa jamrale, da sta taka kot pravite, da se bojita "vezati"... Pa se je en hotel kar takoj poročit z mano, drugi pa da bi živela skup... Ne vem, no... No, zdaj sta oba oddana, eden je res srečen, ima krasno punčko in res fuuuul simpatično ženo, sva se takoj ujeli:). Drugi ima punco, ki potrpežljivo čaka, da bo, ko bo;)
Kar se tiče frininega posta, se pa ne morem čisto strinjat... Saj nekaj je sigurno na tem, ampak evo moj primer: mojega najljubšega fanta je mami najbolj crkljala (v primerjavi z drugima dvema, ki ju boljše poznam, recimo...), nič mu ni bilo treba delat doma - kar pa ne pomeni, da ni hotel pomagat - celo prosil je mami enkrat, naj ga nauči likat - pa ga ni hotela!!! SI morete mislit? No, na srečo je fant od fare in mu to ni vzelo veselja, da ne bi še mene vprašal in jaz seveda nisem tako neumna, da mu ne bi pokazala, hehe;) Sicer likam v glavnem jaz, kadar pač je kaj, ker to naredim 10 hitreje in je brezveze, da se on s tem matra, jaz pa z nečim, kar je njemu lažje, ampak mi je pa fino, da vse zna. Če se mi kdaj kaj zgodi, bo za moje potomce poskrbeljno, če ne drugega...
Ko sem bila jaz najstnica sem morala ogromno pomagat doma in moram rečt, da imam zdaj pri majhnem otroku v samostojnem gospodinjstvu precej manj dela kot sem ga imela takrat... To se mi ne zdi prav, pa rečite, kar hočete! Trik, da otroci ali "najljubši karkoliže" radi "pomagajo" doma, je po moje v tem, da si zadovoljen s tem, kar naredijo, čeprav ne tako, kot bi ti, da jih pohvališ in jim pusitš njihov način dela, čeprav bo potem tvoja bluza mogoče bolj zmečkana... Moja mami je dosegla samo to, da si še par let potem, ko nismo več živeli skup, nisem likala srajc, ker sem mela tako poln kufer tega, da sem morala likat za 5 člansko družino...
Aja, kje sem jih našla? Jih nisem, so oni mene;) 1. in 3. sta bila sošolca, 2. sem pa spoznala na morju, ja, bilo je po 10 zvečer;) Začela sva pa s temle tanajboljšim "v-tretje-gre-rado-fantom" prav v diskoteki, hehe. Pa še ko sem ga vprašala, kako jemlje to najino vezo, je rekel, da bolj "na izi":) (v prevodu je to bolj nalahko, neresno torej;) Hvalabogu, da je to rekel, sicer bi mu ušla, da bi se kadilo za menoj... Hehe, no, zdaj en tak na izi sladki stranski produktek te romance spi na meni:) Pa še ne nameravava zaključit s produkti;)
Ne vem, no, ne bit tak črnogledi! Včasih lahko vse za****** (zafrknete;), pa bo še vedno vse prav... Lahko ga mami crklja, pa bo čisto ok odrasel, lahko ga srečaš v disku, pa je resen, ali bo postal, ko te bo videl, ali ko bo prvič s tabo... lahko oba jemljeta vse skup na izi, lahko en drvi iz ene zveze v drugo, pa bo vseeno ratalo (mam luštkan dokaz zraven, hehe;)... ma vse je možno!
V porodnišnici sem bila v sobi z eno bivšo striptizeto, ki je očija svoje tamale spoznala na delovnem mestu - bil je stranka;) Pa sta se pogledala, je preskočila iskrica in danes imata 2 dni strajšo punčko kot midva... Kaj vi res ne srečate/vidite teh zgodb s srečnim koncem? Ma, povsod so, kamorkoli grem, kaj takega doživim... (po pravici povejte, kdo bi si mislil, da bom v porodnišnici spoznala striptizeto, njeno stranko in njiunega otroka... - mogoče je trik v tem, da manj spim - nobena druga ni vedela, kaj je bila ona;), midve sva pa ponoči čvekali - striptizete imajo približno tak urnik kot jaz - nočni ritem, pač;)
Skratka (dober hec, ne, po tako dolgem postu si drznem napisat skratka;), meni so bili vsi trije ok, vsak naslednji boljši... Je pa moja mami imela to navado, da je vedno imela rajši prejšnjega fanta - no, ta je pa tako fajn, da ji ni preostalo drugega, kot da si je premislila in zdaj ga obožuje;) Pri drugem smo pa vsi vedeli, ona, on in jaz, da je Bajaga za nas napisal: "Vidi, šta sam ti uradio od kčerke, mama!"
Res je pa, da ima vsak kako "napakico" oz. nekaj, kar nam včasih ni všeč (drugič nam je pa mogoče čisto simpatično...) in če si naslikaš nekaj in iščeš to, je malo verjetno, da boš to našla... Se spomnim iz prejšnjega oglasa, ko sem eni rekla, da poznam prav takega fanta, pa ji ni bilo všeč, da ni preveč spontan (fant z manj izkušnjami pri ženskah praviloma ne bo spontan z njimi, ker mu je preveč nerodno...), pa da je picajzlast... Ja, kaj češ met: frajerja ali resnega fanta? Redko je to oboje skup;)
Sicer pa takih fantov mrgoli: še ko sem enkrat šla pogledat na en forum, kjer sem sicer izrecno napisala, da karkoli več kot prijateljstvo odpade, so se spet prilepli name sami resni fantje... Čisto ok dečki, dva sem celo spoznala, sta tudi čisto ok zgledala, samo jaz pač nisem iskala nič takega tam, ker sem pač že mela doma;) Tak da res ne vem, kak da jih ve ne najdete/vidite...
PS: moja punči pri svojih 4 mesecih je pa očitno podedovala mojo karmo, ker je zadnjič že en fantek, tudi še v vozičku, kake 3 leta star, rekel svojemu očiju: "Oči, a si vidu uno punčko, ko ma take lepe učke?" Hehe, sem mislila, da bom crknila od smeha, kaj šele bo...
Veri