25. jul 2007 17:25
Po Gaussovi krivulji smo večina v nekem poprečju, nekaj jih je na pozitivni strani krivulje in nekaj na negativni strani lestvice.
Nisem imela namena opisovati poprečja, ampak sem opisala zmajsko stran lestvice, ki, pa če vam je prav ali ne, vendarle obstaja. Večina tako hudih razmer niti ne pozna, saj so skoraj neverjetne.
Da pa bo ravnotežje, bom opisala še zgodbo, ki pa je s pozitivne, recimo temu, angelske strani lestvice, vendar jo poznam iz druge roke.
Moja soseda je imela sodelavko, ki so ji starši takoj po nakupu stanovanja prepustili 3 sobno stanovanje, sami pa so se odselili v hišo 60 km stran. ( Po Jazbinškovem zakonu jim ta možnost sploh ne bi smela biti dana, saj so imeli vseljivo hišo.)
Hči je diplomirala, se zaposlila in dobila solidno plačano službo. K njej se je preselil tudi fant, s katerim se ni poročila, pač pa živita že leta skupaj. Tudi on ima solidno plačano službo. Otrok nimata, ker sta se odločila, da bista uživala življnje in se bosta za otroke odločila takrat, ko bosta zanje imela čas.
Mama se enkrat na mesec pripelje na obisk. Hčera pripravi v kuverto neplačane položnice, ki jih mama plača iz svojega denarja, vrne ji le potrdila o plačilu. In tako vsak mesec.
Hči trdi, da se s starši krasno razume, krasno se razume tudi njen partner. Vsi so veseli in zadovoljni.
Recimo, da jo to ena tistih vilinskih tašč, ki so na drugi strani lestvice.
Vsaka mama in oče sta v teh razmerjih enkrat tašča in tast. To je nedeljivo in nerazdružljivo. Nekoč so se pred poroko dogovorili o pogojih sobivanja, zdaj pa tega preloma ni več. Mame se pritožujejo, da dobijo brez kakega vprašanja novega stanovalca, nova lačna usta. Če je smola malce večja, se od njih pričakuje za novega gosta tudi prehrana, ki jo je vajen/a od doma.
Prav zaradi teh razlik med ljudmi je zelo težko ocenjevati razmerje in iskati rešitve. Nekatri pač ne verjamejo, da imajo drugi ljudje probleme samo zato, ker imajo pač opravka z drugačnimi ljudmi. Pa niso nič slabši ( strpnejši, delovni, kooperativni) od tistih, ki teh hudih problemov nihmajo.
Ljudje živimo v družbi, kjer se srečujemo z različnimi ljudmi. Kako naj nekdo razume stisko posameznika, če jo vrednoti zgolj in samo iz svojih izkušenj. Zato so vsa stališča, ki so opisana v tej temi, dobrodošla vsem nam.
Prseenečena sem nad Dragičkino in Lisino reakcijo, ki se čutita ogrožene. Moja zgodba se ne nanaša na njiju, nanaša se na zgodbo ljudi, ki živijo v moji bližini, za katere mi je še kako mar.
Včasih sem v nedeljo popoldan med pomivanjem posode skočila k televizorju in gledala oddajo o slovenskih zdrahah. Če ne bi sama imela številnih izkušenj na tem področju, bi se te zgodbe zdele neverjetne.
Na prvi pogled zgodba v oddaji Nedeljsko oko nima nič zveze z današnjo temo. Ima, kaže to, da smo v reševanju nesoglasij tako zelo različni. In da ni vedno "žrtev" tista, ki je kriva za težave. In prepirljivi ljudje, ki polnijo sodne spise, so nekaterim tudi starši in nekaterim tašče in tasti. Mar mislite, da so v teh odnosih drugačni ?
Ocenjevanje situacije Primorke z razmerami, ki so bile i pred 25 leti, je nesmiselno. Takrat so bili brez službe samo lenuhi, odpuščali so samo paludje, vsak mesec je plača malo narastla, obstajalo je relano upanje za stanovanje. Tudi z majhno plačo je mogoče preživeti. Razmere z danes sploh niso primerljive.
Svetovati nekomu, ki je brez službe in prejema € 208 socilalne pomoči, naj se odseli in naj s tem denarjem plačuje še drago podnajemniško stanovanje, je neumnost. Včasih je v življenju situacija, ko je treba tehtati, kaj ima prednost.Svoboda ali preživetje.
Jaz bi se odločila za preživetje. Svobodna bom takrat, ko bom imela svoje osnovne potrebe izpolnjene. Takrat tudi ne bom tako ranljiva, takrat tudi ne bom iskala pomoči, ker bom zmogla sama.
F r i n a