Bezgov grm ima v Ameriki poseben izraz – »skrinjica zdravil za rajo«.

Če ste mislili, da so arašidi oreški, se motite. Sodijo namreč v družino stročnic in so zato bolj sorodni fižolu in gradu kot pa mandljem, lešnikom in pistacijam. Arašidi so poceni in si jih lahko kupi in privošči prav vsak, le malokdo pa ve, da jih lahko brez pretiranega truda vzgojimo tudi na domači gredici sredi Slovenije.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, ajda ne sodi med žita. Uvrščamo jo v družino devesovk in je bolj sorodna kislicam in rabarbari kot žitom. Njeni plodovi niso zrna, ampak so robati in po obliki precej podobni bukovemu žiru. Od žit se razlikujejo tudi po cvetovih – ne oprašuje jih veter, pač pa čebele. V trgovini lahko najpogosteje kupimo ajdovo moko (zmleta zrna) in ajdovo kašo (oluščeni plodovi), redkeje tudi zdrob in kosmiče.

Poznamo več kot 300 različnih vrst agav, med katerimi pa je najbolj znana sinja agava. Beseda agava je starogrškega izvora in pomeni »občudovanja vredna«. Agave rastejo več desetletij, ne da bi zacvetele, po cvetenju pa propadejo. Zaradi dolgega življenja jih imenujemo tudi stoletnice, zaradi podobnosti z aloe vero pa stoletne aloje.

Kumin boste ljubili ali sovražili. Neopredeljenih običajno ni, saj kumin ljudi takoj razdeli med oboževalce in sovražnike. Če ga imate radi, potem vam bo dišal omamno cvetlično, če pa ga ne marate, vas bo njegov vonj spominjal na duh starih nogavic.

Krebuljico je na mizi težko najti. Lahko bi celo rekli, da je tista skromna deklica, ki je na plesišču nihče ne opazi, saj se sploh ne potrudi, da bi pritegnila pozornost. Če pa jo znate prepoznati veste, da je pravi zaklad.

Grški filozof Pitagora je trdil, ga gorčična semena ne izostrijo le okusa, temveč tudi pamet.

Ko zagledate to čudo od rastline, ki se kot slap bohoti na vročih kamnitih zidovih, ne morete verjeti, kako je to mogoče. Kako lahko rastlina s tako širokimi listi preživi brez prsti, brez sence in brez vode?

Galgant pogosto postavljamo ob bok ingverju ali popru, gre pa za zelo učinkovito in okusno začimbo. Izhaja iz Kitajske, kjer so v 9. stoletju z njim trgovali, saj je predstavljal odličen nadomestek za poper.

Drobnjak izhaja iz Osrednje Azije, danes pa je razširjen po vsej Evropi. Vsebuje veliko vitamina A in C, po svoji sestavi je zelo podoben svojima sorodnikoma, čebuli in česnu.

Čebula je zanimiva rastlina in ena tistih, ki navdušuje tako Zahod kot Vzhod. Razlika je le v tem, da jo Zahod uživa kot živilo, Vzhod pa kot začimbo. Oba predela pa se strinjata, da ima veliko pozitivnih in zdravilnih učinkov na naše telo.

Citronka je marsikomu poznana le kot okrasna rastlina, tisti pa, ki jo poznajo bolje, vedo, da zelo dobro vpliva na živčevje, prebavo in dihala, čisti telo in kožo.