Rdečo peso so že od nekdaj uporabljali tako v prehrani kot tudi v zdravilstvu, saj izjemna mešanica mineralov in fitokemikalij, ki se skriva v njej, zdravi obolenja krvi, jeter in imunskega sistema, kljubuje okužbam in pospešuje oksigenacijo celic.

S svojim slastnim okusom in hranilnostjo gobe šitake že dolgo uživajo velik sloves na Vzhodu, zdaj pa to »hrano cesarjev« vedno bolj odkrivamo tudi na Zahodu. So torej pravo super živilo za naš imunski sistem, saj delujejo proti okužbam in varujejo pred boleznimi srca.

Obrok namenjen hujšanju, definiciji in ohranjanju mišičnega tonusa. Skratka kot nalašč pred poletjem, morjem, oddihom.

Hrana ne more rešiti vseh naših težav, vendar pa nam lahko pomaga izboljšati naše počutje in omiliti zdravstvene težave. Policistični jajčniki, debelost, rak dojke, osteoporoza, zaprtost in črnogledost – vse to so težave, ki pestijo nekatere ženske. Hkrati pa so to težave, pri katerih lahko simptome omilimo s pravilno prehrano.

Vsi poznamo pregovor, s kom se družiš in povem ti, kdo si. Če pa ga malo parafraziramo, pridemo do vprašanja, s katerim se v zadnjih letih ukvarjamo vedno več. Od tega, kaj jemo danes, je odvisno, koliko bomo zdravi v prihodnosti.

S pravilnim kombiniranjem živil lahko naše telo iz zaužitih živil izlušči največ, kar lahko. Tako poskrbimo za svoje zdravje in pazimo tudi na kilograme. Katera živila naj si podajajo roke in katerim kombinacijam se je bolje izogniti?

Prosti radikali ogrožajo predvsem oslabljene celice sluznic, špinača pa vsebuje ogromno snovi, ki varujejo pred njimi. Bogata je predvsem s provitaminom A, vitamini skupine B, vitaminom C in E. Ti vitamini skupaj so pravi obrambni zid za oslabljene telesne celice. Špinača vsebuje tudi vitamin K, folno kislino, magnezij in cink. Špinača je nabita z minerali, kalcijem, bakrom in železom. V sebi skriva še folate, mangan, oksalno kislino, karotenoide, vlaknine in beljakovine.

Žita so zdrav in okusen vir energije. Gojimo in predelujemo jih že deset tisoč let, saj njihova drobna zrna tešijo lakoto in blagodejno vplivajo na naše telo. Ta okusen in hranilen vir proteinov, vitaminov, vlaknin in mineralov bi moral biti del naše vsakdanje prehrane. Še več, z njihovo pomočjo lahko celo shujšamo in zmanjšamo naše maščobne zaloge. Izbor žit, ki jih dandanes najdemo na našem tržišču, je zelo pester. Kvinoja, oves, ajda, proso, kamut, amarant, ječmen, rž, pšenica... in še bi lahko naštevali.

Stročji fižol poskrbi za dobro stanje in preskrbo celic s kisikom in zvišuje raven energije, povrhu vsega pa še krepi delovanje živčnega sistema in jeter. Deluje tudi proti raku in je živilo, ki deluje antioksidativno. Stročji fižol pa še znižuje holesterol.

Klorela velja za največji vir klorofila, ki pomaga našemu telesu graditi visoko število rdečih krvnih celic. To je enocelična mikroalga, ki jo zelo cenimo, saj ima izredne razstrupljevalne lastnosti, hkati pa tudi krepi imunski sistem.

Iz Južne Amerike, natančneje iz Peruja, prihaja nenavaden sadež, imenovan lucuma. Uspeva visoko v Andih, na nadmorski višini med 1000 in 2400 metri. Domačini ga v prehrani in spiritualnih obredih uporabljajo že tisočletja, posebej pa so ga cenili Inki, ki so ga imenovali tudi inkovsko zlato. Največ lucume pridelajo v Peruju, njegova sezona pa traja od januarja do aprila.

Korenje je bogato z antioksidanti in ščiti naše telo pred nekaterimi vrstami raka. Krepi tudi imunski sistem in koristi pri zdravljenju vrste težav, od slabega nočnega vida do želodčnih razjed.