Orehova potica

Ravno sem jo dala počivat, pol orehove, pol čokoladne.... moja prva potica v življenju... bomo videli, komaj čakam večer, da jo spečem, ker me skrbi.... :D :D Lp

V glavnem mi je ta potica vedno uspela, tokrat in pa pred dobrim mesecem za možev rojstni dan, pa je prava polomija. Saj dobra je, ampak kot prvo je počila, kot drugo se plasti in dobesedno razpade ob rezanju. Rekla sem, da je to moja zadnja potica...ampak to sem itak že velikokrat rekla.... ne vem, kaj bi bilo lahko tako zelo narobe in to dvakrat zaporedoma.

Včeraj sem se v lotila te potice. Zaradi pomanjkanja opreme sem jo pekla v nizkem pekaču, ki pride priložen pečici. Med vzhajanjem se je razlezla čez cel pladenj in sedaj zgleda kot nizek štrudelj :D je pa dobra! Celo nona, ki vedno najde napake, jo je pohvalila.

Po moje bo nekdo imel danes hude težave, moj mlajši otrok namreč pravi, da je potica božanska in je bil že ne vem kolikokrat v "špajzu" - ko bi le bila še lepa.

Fantastičen recept, čista petica, fotko sem poslala. Loni, hvala.

Sem jo spkela za praznike 2x. Prvič polomija, drugič sem delala testo z drugo moko (Farina) in je bilo vse super. Prva moka je bila tudi za kvašeno testo, samo je potica čist razpokala in bila trda kot kamen. No, malo manj. Zato se je težko rezala in se je drobila. Okus je bil sicer v redu.

Drugič z drugo mok je šlo pa čisto enostavno. Testo sem lahko na hitro razvaljala in pečena potica je bila mehka.

Krasen recept, krasna potička, baje boljša kot od moje tašče :) Slikca je tud lepa, ane?

Tudi jaz sem spekla potičko za praznike. Bila je zelo dobra. Sem jo pripravila v petek zvečer, da jo bom spekla v soboto zjutraj, pa očitno je bila preveč na toplem. pred spanjem sem hotela malo pokontrolirati, kako se obnaša, pa je je bil že poln model, tako da je bila pečena ob 1-ih ponoči :))

Sem poslala slikco.

Naj še jaz povem svojo štorijo z potico. Gledam kulinariko in študiram recepte in glej pridem do tega recepta. Pa si rečem,da to bom pa probala,čeprav orehove potice še nisem pekla. IN lepo zamesim,namažem še možu pokažem okrogel pekač,češ kao bo šla potica notri,seveda on reče ja,ja seveda bo šla(moškega vprašat za mnenje). In jaz avtomatsko primem potico in jo dam na pekač. Vau si mislim,to pa bo potica. Dam jo v pečico(mrzlo )in grem spat. Vstanem ob 3 in pogledam-joj polomija.Potica je popokala,ušla je iz pekača in še spomnila sem se,da nisem namazala pekača oziroma dala peki papirja pod njo. Primem pekač in ga dam v hladilnik. Gre spat,ampak to ni bilo spanje,saj sem razmišljala kaj bo iz tega ratalo(treba je nesti na žegenj). Vstanem,primem pekač in dam v pečico. Kaj bo pa bo si rečem. Čez pol ure pogledam vsa skorja je odpadla iz potice na dno pečice. Poberem in pečem dalje. Ko je pečena jo vzamem ven in študiram kako naj jo ločim od pekača. Lepo obrnem odpnem obod in glej ga zlomka dno samo pade stran. Še obrežem obod in glej dobim potico,ki je podobna gobi. Čakam,da se pohladi,jo potresem s sladkorjem v prahu in vsa v strahu zarežem prvi kos. Kaj mislite kakšno je bilo? Tako dobre in sočne potice,ki spominja na gobo še nikoli v življenju nisem jedla.

ZATO,DRAGA AVTORICA NAJLEPŠA HVALA ZA TAKO DOBER RECEPT.ČISTA 5.

DEF, to pa je ena za v rubriko Zgode in nezgode v kuhinji.