11. jan 2007 13:26
Klavdija, jaz sem nekaj o bolj socialni državi posredno pisala na začetku te teme.
Zaposlenost je eden od elementov socialne varnosti posamznika, od države se pričakuje, da ima standardizirane mehanizme za zagotavljanje zaposlenoisti, NI PA ZAPOSLITVENI SKLOP EDINI SKLOP SOCIALNE DRŽAVE.
Tvoj predlog verjetno izhaja iz neke bližnje ti stiske. Samo, če narediš en korak stran, poglej kaj bi s tem dosegla:
- ukinila bi možnost, da bi študentje lahko legalno kaj zaslužili in s tem bi prevalila dodatno breme financiranja na njihove starše. In ti starši so v veliki večini ljudje iz tiste skupine, kjer dva skupaj prineseta domov malo več kot 1000 EUR neto. Nadomestitev študentskih honorarjev s štipendijami na prvi pogled ni slaba, ampak to pomeni, da bi morali vsi to plačevati, kar pomeni, da bi se nam tako ali drugače zvišali davki, kar bi spet udarilo na naš standard, podjetja pa bi svojo proizvodnjo sila na cenejše trge in bi imeli spet povečano število nezaposlenih. Pa tudi se mi zdi primerno, da mlad človek lahko dela in za to dobi honorar, ker ga te izkušnje osebnostno bogatijo. Ker se bo doba študija podaljševala, bodo ljudje prihajali v resne službe pri kakih 26-27 letih in pri teh letih biti brez izkušenj odraslega življenja, to je frustrirajoče....
Problem študentskega dela je v tem, da se zlorablja in sicer tako, da formalni študentje delajo popolnoma resno in odgovorno delo, vlečejo zadnje izpite in absolventski rok in s študentskim honorarjem do kakega 30 leta zaslužijo na mesec kakih 1.500 EUR, potem bi pa ti ljudje radi imeli stanovanja, družine - in takrat je kriza, ker se ugotovi, da niso kreditno sposobni, ker nimajo predvidljivih stalnih prihodkov, zato ker nimajo zaposlitve za nedoločen čas. In takrat se doba študentskega dela konča. Potem študentje hitro diplomirajo, se formalno zaposlijo pri istem delodajalcu, kjer so delali že prej, samo tistih 1.500 neto se spremeni v 1.500 bruto (ker delodajalec ne bo šel poviševati vsote svojih stroškov dela), pa še kakih 30% se odbije za pripravništvo.
Podaljšano študentsko delo zavira začetek stalne zaposlitve mladih ljudi. Bi pa težko rekla, da študentje ogrožajo druge skupine nezaposelnih. Druge skupine nezaposlenih pa imajo to težavo, da so relativno dolgo časa nezaposlene. Da se v času, ko prejemajo nadomestilo, ne vzpostavi dovolj kvalitetnih priložnosti za službe. In če se doba nezposlenosti podaljšuje, potem vsak človek postaja vedno bolj obupan in kot tak manj atraktiven (vem, da se grdo sliši, ampak na razgovorih za delo se ta obup energetsko začuti in še ena zavrnitev je tu), da bi ga na novo zaposlili. Doba iskanja nove zaposlitve za brezposelnega pa je pri nas dolga tudi zaradi tega, ker je v tej družbi premalo kreativnega poguma, da bi počeli nekaj novega, drugačnega, inovativnega. Veliki večini naših podjetij je bolj udobno kooperirati z nemškim podjetjem in delati po preverjeni špuri, kot pa poskusiti kaj s presežkom (mimogrede, za te kreativne presežke je v EU dovolj nepovratnega zagonskega denarja, ampak, zakaj bi se pa prijavljali, ker je treba toliko papirja spisati.....), ker samo ti presežki bodo na dolgi rok zagotavljali zaposlenost ljudem na našem kontinentu (industrija bo v Aziji in Južni Ameriki vsaj še pol stoletja cenejša).
Vendelina jr.