10. jan 2007 10:39
Svoje mnenje o socialni drzavi lahko najbolje opisem s parafrazo nekega grafita s konca osemdesetih let: "Punk"s not dead - it just stinks that way. (Punk ni mrtev, samo tako zaudarja.)" Bom razlozila, zakaj.
Kapital ima lastnost, podobno povrsinski napetosti kapljic vode - prepuscen samemu sebi ima lastnost, da majhni kupcki denarja lezejo proti velikim kupckom. Ce prepuscamo dogajanje na podrocju kapitala izkljucno ekonomskim zakonitostim, neogibno postajajo bogati vse bogatejsi, revni pa vse revnejsi - izjeme, pri katerih nastanejo iz cistilcev cevljev milijonarji, so precej redkejse, kot si mislimo (cim bolj nerazvita je druzba, tem tezji je prehod med druzbenimi razredi). V preteklosti je tako neravnovesje ponavadi slejkoprej privedlo do nevzdrzne stopnje; nakopicena druzbena napetost se je sprostila v obliki nasilne epizode bodisi navznoter (revolucije, drzavni udari) ali navzven (vojne).
Oboje, tako vojna kot revolucija, ima za vladajoci druzbeni razred navadno neprijetne posledice, ker pride do prerazporeditve kapitala, pogosto pa tudi skrajsajo nekaj glav (Kot pravijo montypythonovci: "The most interesting thing about King Charles the First is that he was five foot six inches tall at the start of his reign, but only four foot eight inches tall at the end of it."). Zato se druzbeni teoretiki (ki praviloma prihajajo iz vladajočega družbenega razreda) v zadnjih dvesto letih ubadajo z vprasanjem, kako tako dogajanje vnaprej prepreciti oziroma vsaj omiliti.
Eden od teh nacinov so socialni korektivi - torej nacin, kako druzba poskrbi za tiste, ki se sami ne znajdejo - so prerevni, premalo izobrazeni, prebutasti ali preleni. Od tega nimajo koristi samo uporabniki socialnih transferjev, ampak tudi druzba sama - ce bogati sedijo na sodu smodnika grozece revolucije, je to sedenje sila neudobno. Torej je to v interesu obojih.
Sedaj prihajam do bistva tistega, kar sem hotela povedati: socialni korektivi so od zunaj gledano vedno krivicni - prihaja do zlorab, neenakosti in goljufij. Ampak to je majhna cena v primerjavi s stanjem, ki bi nastopilo, ce bi jih ukinili - represivni aparat, ki bi bil sposoben vzdrzevat status quo (=policija + vojska) stane precej vec kot preventiva. (primer: v Zdruzenih drzavah Amerike se - tako kot pri nas cez samohranilke, ki goljufajo pri vrtcih - v medijih najpogosteje pljuva cez temnopolte matere, prejemnice socialne pomoci, pri tem pa praviloma zamolcijo, da dobijo vse prejemnice socialne pomoci na leto vsoto, ki komaj pokrije nakup dveh pershingov. Vsaka primerjava z nasimi patrijami vs. brezplacnimi vrtci ali cepljenjem proti raku maternicnega vratu je seveda vse prej kot nakljucna.)
Skratka: politika stigmatizacije najnizjih slojev in otezevanje oziroma ukinjanje socialnih transferjev je dvorezen mec. Sedanja vladajoca politicna usmeritev bo podpihovanje sovrazne klime do uporabnikov socialnih korektivov prav gotovo se placala - dvomim sicer, da se bo nasel kak Oliver Cromwell. (ponovno glej Monty Pythone).
S sistemom, v kateri dve drzavni placi nista dovolj za zadovoljiv standard stiriclanske druzine, je pa nekaj hudo narobe - bodisi s kriteriji oziroma percepcijo zadovoljivega standarda, bolj verjetno pa s placo; se bolj me mrazi ob miselnosti, da lahko clovek brez skode zase in za svoje najblizje podaljsuje delovni dan v neskoncnost. V primitivnem fevdalizmu je bila tedenska delovna obremenitev tlacana za cetrtino do tretjino manjsa, kot se sedaj pricakuje od zaposlenih executives na vzhodni obali Zdruzenih drzav - in ne vidim posebne izboljsave v tem, ce lahko izbiras med petimi fevdalci, namesto da bi bil vezan na enega, kar je trenutno vsa razlika.
Uh, bom nehala - drugace lahko tezim do jutri zjutraj :)))
lp, proxima