Socialna država ?

V naši Ustavi piše, da je Slovenija socilna država. V našem parlamentu obstaja samo ena stranka, ki ima v imenu izraz "socialna". Zanimivo, vladajoča stranka je nedolgo tega iz svojega imena preprosto izbrisala izraz "socialna".

Požrešna država, ki ne zna ustaviti proračunskih apetitov ustanov za velikokrat slabo opravljenjo delo uradnikov, ki ne zna nadzorovati npr. dela na črno, ki popušča vsem, ki imajo toliko drznosti, da svoje stroje postavijo na cesto, ima polna usta besed o socilanih trasferjih.

Popolnoma neučinkovit sistem CSD, ki zaprejo svoja vrata sredi dneva, neustrezni kader, do reševanje socilanih stisk podali v roke nevladnim organizacijam, Rdečemu križu, Karitas ipd.

Ali je res ta država še sploh socialna in kaj preostene tistim, ki živijo na robu preživetja ?

Kje je rešitev za socialne stiske posameznikov ?

frina

8. jan 2007 15:08

Draga frina Odprla si zanimivo temo in mene kar srbi, da bi kaj dodala, samo enkrat nas je Jernej uredniško opozoril, da tule nekako ne bi več socialno-političnih tem odpirali in pravila veljaljo, tudi če nam vse ne ustreza in uredniška je zadnja. Če te kaj zanima/žuli, mi pošlji na ZS - morda bom kaj uporabnega dopisala. Te lepo pozdravlja Vendelina jr.

8. jan 2007 15:25

Rekel sem, naj se ne bi podpihovalo nestrpnosti in pisalo o takih temah, ki zbujajo nestrpnost ali pa takih temah, ki ničemur ne doprinesejo. Ta tema sodi v slednje. Socialne države ni, je ni nikoli bilo. Vladajoči razred vedno gleda na svojo rit, tako je vedno bilo. Kar si napisala je res, ampak... lahko ti pritrdi stotine obiskovalcev, drugače ne bo nič. Tisti skorumpirani se tukaj ne oglašajo. Oni so skupaj z nasilneži in objestneži na cestah. Vsi jih vidimo vsak dan na cestah noreti, ampak nobenega takega ne poznam. Ti ljudje so kot "the Others" iz Losta. Čutiš njihovo navzočnost, a jih nihče ni videl. Nobenega ne poznam ki bi divjal na cesti recimo. Vsi se jezijo čez take. Vsi se jezijo čez take, o katerih pišeš zgoraj. Tako da se mi včasih zdi, da gre le za duhove. Lahko pišete če želite v to temo, dokler ne bo nestrpnosti na forumu. Če služi kot katarza (olajšanje), potem je vsaj za nekaj dobro. Nekako je treba dati iz sebe. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

8. jan 2007 16:03

Meni se pa zdi, da nekateri še vedno dobijo dosti od te države, to ali si zaslužijo ali ne, je pa drugo vprašanje. Tudi za socialnimi problemi je marsikdaj skrita drugačna resnica, kot je prikazana, ta pa meče slabo luč na tiste, ki imajo resnično problem. Dokler pa razne pomoči prejemajo taki, ki imajo (vsaj na videz) več kot jaz, pa boljši avto, pa so njihovi otroci na zunaj bolj poštimani kot moji, si lahko privoščijo večtedenske dopuste v prikolicah, ki celo leto ležijo nekje na HR, do takrat ne bom debatirala, ali je država socialna ali ne. Enkrat se mi je malo zasmilila punca pribl. moje starosti (do 30 let), ki ima 4 otroke. Pa sem si mislila, videti je uboga, zelo revno oblečena, otroci so v vrtecu v strganih hlačah. Pa sem si mislila, ta pa res nima. Potem sem jo pa spoznala - je šivilja - ko je mami šivala neko stvar. Večkrat sem jo srečala, ko je kupovala blago. In na koncu sem ugotovila, da čeprav nima službe (dela samo mož), očitno preživijo, njihov zunanji izgled pa je klavrn bolj zaradi tega, ker jim to očitno ne pomeni veliko, ne pa da jim ne bi mogla zašit kaj novega. Pogosto si mislim, da mogoče pa mi zahtevamo precej od države - ko nam gre dobro, bentimo za nižje davke, marsikdo utaji prihodek, da mu ni treba plačati davka, cele shode organizirajo, samo da jim ne bi blo treba plačevati dohodnine (npr. tisti, ki delajo v Avstriji), ko pa ti gre slabo, bi pa mogla država dat toliko, da bi živeli isto kot prej. Poznam žensko, ki živi v Italiji, malo čez mejo, dela pa pri nas. Povedala je, da se njej splača delat tukaj in biti zavarovana pri nas, oba otroka je rodila pri nas, tudi k zdravniku hodi sem. Rekla je, da si ne predstavlja, da bi mogla rodit v Italiji, njen edini stik z bolnišnico je bil, ko je šla na čiščenje po splavu in nikoli več. Rekla je, da tam enega zdravila ne dobiš na recept, niti antibiotikov. Vrtci imajo tako omejen vpis, da je kot loterija. Menda imajo tam ženske tri mesece porodniške, ostalo pa le na svojo željo, vendar vprašanje če se splača. Presrečna je bila, da je bila lahko z vsakim otrokom doma eno leto, za to pa je dobivala 100% nadomestilo plače. Njihove najnižje plače so res 1000 eur, ampak oni ne poznajo prevoznih stroškov, malice in regresa za letni dopust. Malica sploh ni všteta v delovni čas in njim je to samoumevno. Stari ljudje živijo v mrazu, ker si sredi stare Gorice ne morejo privoščiti ogrevanja in elektrike - penzija komaj znese za bolj bogo hrano. Tako lahko čez našo državo povemo marsikaj, hkrati pa tudi ugotovimo, da tako kot je zdaj niti ni še tako slabo, nas čaka verjetno še kaj hujšega. Zavedati se moramo, da je preveliko breme plačevanja davkov na tistih par zaposlenih in dolgo ti ne bojo mogli vzdrževati vseh upokojencev, šolarjev, nezaposlenih, pa še vseh zaposlenih v javni upravi. Prav tako bi bilo neumno pričakovati, da se bojo politiki odpovedali svoji plači in delali zastonj. Verjetno sem komu stopila na žulj, ampak zgodaj sem se naučila, da je neumno pričakovati pomoč od kogarkoli - od bližnjih, tujcev ali pa države. Ponavadi je tako, da ko rabiš pomoč, ti vsi obrnejo hrbet. In kar se boš sam znašel, to boš imel. Enkrat bo slabše, drugič boljše, važno da gre naprej. matilda

8. jan 2007 16:33

Tako kot povsod tudi na tem področju zadeve niso črno bele. Da je vsaka država pogoltna, je jasno, kot tudi, da je za vse potrebe premalo deanrja. Na koncu je veliko krat tako, da brez pomočiostanejo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali. Poznam družino, moji sorodniki so, ki zaslužijo bistveno več od naju (pa že midva presegava povprečje), a sta dobivala tudi otroške dokalde, pa v vrtcu plačevala najmanj, kar se je dalo, pri dohodnini se je izteklo tako, kot da so največji reveži, saj je žena oddajala tako rekoč prazno napoved. NIč jim ni bilo nerodno, ko so po otroke hodili v vrtec z beemvejem. Res je sicer, da oba garata kot črni živini, in da ima država tudi od davkov nekaj od njiju. In ko sem jima poočitala, da res ni pošteno, da dobivata doklade in plačujeta najmanj vrtca, kar je možno, sta rekla: Če država dopušča... Takoje to. Država dopušča, in dokler dopušča, iznajdljivi to izrabijo. In takšni niso najhujši. Državo izčrpavajo večje ribe od mojih sorodnikov, ko se davkoplačevalski deanr z lopato meče skozi okno, z majhno lopatko pa dodaja v proračun. Poglejte malo zdravstvo, gradnje avtocest, nove in nove fakultete, urejanje okolja, energija, vse, kjer se pojavljajo javni razpisi. Tam, dragi moji, so luknje brez dna. Hči se je odločila, da gre študirat socialno delo (čepraj je dovolj dobra učenka, da bi študij lahko izbirala). Na vprašanje dedkov in babic, zakaj pravto, saj to ni poklic, s katerim bi se dalo služit veliko deanrja, je odločno odvrnila: Zato, ker želim pomagati drugim. Upam, da nikdar ne bo ena od tistih, ki bo delala zgolj v uradnih urah. Mamamia mamamia

8. jan 2007 16:37

Ja, so večje ribe, kot je vzpenjača da bo ameriške turiste, ki ne bodo zmogli peš peljala "v višave" in je že nevemkolikorat pokvarjena. Pa je bila koliko? 7 milijard ali koliko? Koliko parkirnih hiš bi lahko bilo v Ljubljani? Pa morda podpisnik ždi v okovih? Mislim da ne. Pa razpisi preko "sorodnikov", tam gredo milijarde. Piše se pa kvečjemu o ženi kakšne znane vetrnice, ki osebno kupuje s službenim vozilom Lovi se pa take, ki so se v drugi decimalki zmotili pri preračunu. Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

8. jan 2007 17:27

Se bom zopet malo oglasila. Se kar nekako strinjam s tabo matilda, sploh o drugačni resnici. Sama sem sicer zaposlena za nedoločen čas z skrajšanim del. časom, mož pa z polnim del. časom. Ni nam hudega, res da ko seštejem obe plači,doklade in ko odbijem posojilo za avto (ga rabimo, ker imava službe oddaljene) in posojilo za stanovanje, pa še položnice, pa šolnina in koliko mi ostane za skozi mesec(za hrano in oblačila) ,točno 95.000. Za nas dovolj. Z božičnico kupiva kakšno stvar tekom leta pa se preživljamo iz meseca v mesec.Tu je še kurjava,... Potem pa se najde kdo ki mi reče da za 49. tisočakov plače (toliko namreč zaslužim) ne bi niti zjutraj vstal in to reče tak ki živi brez dohodkov na račun socialne. Potem pa začnem razmišljati da če bi pustila službo bi pri dokladih dobila več ,pa še v službo mi ne bi bilo treba.Toda nisem tak človek.Me pa kar malo pojezi ker s takimi izjavami hodijo gor taki ki bi lahko delali. Drug primer pa ta:nekaj časa je nazaj kar sem v časopisu brala o neki družini in ko sem seštevala njihov dohodek na družinskega člana in primerjala z našimi sem videla da imajo večji dohodek pa so stokali takrat pa sem se tudi zamislila. Ampak mislim da je vse tudi odvisno od tega pod kaj si razlagamo besedo revščina. Zame je reven tisti ki nima niti za kruh. Pred časom je bila objavljena zgodba gospe v letih nekje v hribih ki živi brez vodovoda in elektrike, pa je imela edino željo da bi ji napeljali elektriko.Tak človek je zame res reven pa se gospa ni nič pritoževala. LP

8. jan 2007 17:54

Nek znani pravnik je napisal, da nasprotuje smrtni kazni zato, ker obstaja možnost, da bodo usmrtili -nedolžnega. In da je bolje, če je na svobodi 100 takih, ki bi si smrtno kazen zaslužili in da ni možnosti, da bi usmrtili enega samega - po nedolžnem. Tako približno razmišljam tudi o socilani problematiki: bolje, da verjamem verjetni stiski 100 ljudi in da ne prizadenem enega samega, ki je te stiske dejansko potreben. Prepričana sem, da imam dovolj izkušenj in znanja, da slej ko prej uvidim dejansko stanje. Matilda se je prepričala, da stvari dejansko niso take, kot jih ona videla. Lahko bi bila pot tudi obratna. Če je brezposelnost tako donosna zadeva, zakaj delavci, ki delajo za zajamčeno plačo, ne pustijo slabo plačane službe in postanejo - prejemniki socilane pomoči na CSD. Nincika je napisala, da prejema 49.000 sit plače. Ta podatek ni točen. Predlagam, da Nincika sama pove, kaj je v tem podatku narobe ( pa ne namenoma), saj je taka napaka pogosta. Še nekaj o božičnici- božičnica ni prihodek, ki ga dobijo kar vsi. Pred kratkim so mi prišli v roke podatki, pripravljeni za sodišče, kjer sem po naključju ugotovila, da božičnica ne znaša 90.000 sit ( kot je bilo objavljeno), ampak samo 3.000 sit. Gre pa za zelo uspešno, veliko podjetje. Seveda se bom v tej temi ( ki se je, hvalabogu, oddaljila od KlavidjeF), še oglasila. Naj priznam, da nikoli ne dajem prispevkov humanitarnim organizacijam, ne kupujem vizitk Unicefa in ne dajem vbogajme klošarjem. Frizerki ne dajem napitnine, ker že leta goljufa. Niti en račun ne bi prenesel davčne kontrole, saj sploh nima vseh elementov, ki so obvezni, zato sem prepričana, da vodi še dodatno računovodstvo. Dobavitelju kemikalij plačuje v gotovini in to zneske, ki bistveno presegajo dovoljeno plačevanje z gotovino. Njenega stališča o socialcih pa raje ne bi napisala... frina

8. jan 2007 18:08

jaz pa ne bi rekla, da je vse tako zelo nespremenljivo. sicer je res, da ljudje takorekoč v vsakem položaju čez nekaj bentimo, ampak včasih imamo za to razloge, argumente in v takih primerih, tako je moje mnenje, imamo pravico bentiti. nam se zdi normalno, da politiki kar naprej in naprej delajo v svoj prid in v prid svoje socialne mreže, ampak to preprosto ni fer, politiki so samo naši predstavniki in popolnoma nič več. mogoče se bo pa kdaj našla neka skupina ljudi, ki jim bo v resnici mar za našo ljubo sLOVEnijo in ne sam za svoje riti. in bo boljše in vse skupaj bolj fer... ohja... današnja demokracija seveda sloni na starih filozofijah in pogledih na družbo, med drugim tudi na filozofiji Jean Jacques Rousseauja, ki pravi, da ljudstvo sklene z oblastjo t.i. "Družbeno pogodbo" in da vlada oz. vladar MORA vladati v prid ljudstvu, če pa ne, pripada ljudstvu naravna pravica, da ni zadovoljno z oblastjo in da to družbeno pogodbo razveljavi. In mislim, da bi se naša oblast morala spopsati z določenimi problemi. Ni nepravično, da direktor neke manjše firme zasluži kao samo 140.000 SIT / mesec in dobiva najvišje otroške dodatke, plačuje 9.000 SIT za vrtec, hkrati pa je lastnik firme in se vozi s "službenimi" avtomobili (pa ne sam z enim alpa dvema), kupuje računalnike, TVje, obnavlja kopalnico, itd, itd, s službenim denarjem... vse, da se izogne davkom. In človek, o katerem govorim je po vsej verjetnosti v primerjavi s kom drugim izredno pošten, moralen in ohinsploh kulj. ker če bi preprečili take mini-utaje in mogoče kdaj tudi tiste giga-utaje, bi pa potem zbran denar mogoče lahk namenli tudi ustvarjanju novih delovnih mest in reševanju socialnim problemov. in lep pozdrav. svoboda-enakost-bratstvo! ps: lih se učim zgodovino in sem tko not v teh angleških in francoskih boržuaznih revolucijah... Sporočilo je spremenil(a) zupanja dne 08. jan 2007 18:13:01

8. jan 2007 18:16

Jernej, te moram popraviti, vzpenjača je stala manj - ti operiraš s številko 28 milijonov EUR in to je previsok znesek (si me pa izzval in bom v resnici preverila, koliko je zadeva stala). S tem, da sem bila glede vzpenjače vedno med tistimi, ki so to investicijo podpirali. Iz preprostega razloga. Na vrhu hriba imamo grad in na tem gradu stvari niso v optimalni funkciji ravno zaradi tega, ker je problem priti gor. Govorim o stalnem dogajanju tam gori: koncerti, predstave (OK, tule sem pristranska, ker navijam za lutkovno gledališče, ki deluje na gradu, pa z ljubljanskim Dedkom Mrazom sem v sorodu, ok, hvalim se, bom nehala), sprejemi. Da ne govorim o porokah - tam je vsako soboto logistični zamašek. Pa nobenega razkošne gostinske ponudbe ni tam gori iz preprostega razloga, ker v odsotnosti transporta ni dovolj obiskovalcev. Če povežemo vzpenjačo z bodočo garažno hišo z vhodom iz Kopitarjeve ulice, lahko v perspektivi vidimo eno bistveno bolj propulzivno dogajanje na lj. gradu in to ne samo ob sobotah. Pa grem nazaj na temo socialne države: Vedno bodo ljudje, ki bodo tako ali drugače izigravali predpise (prijavljali minimalca, se vozili v dragih avtomobilih in dobivali otroške doklade....), ker kdor ima talent in voljo za takšen slalom , ga bo vedno tudi izpeljal - ne glede na umnost ali ne-umnost državnih ukrepov. Samo, taki so vendarle v manjšini (in neko dodano vrednost taka skupina ljudi vendarle nekako ustvari, tako da celoten družbenoekonomski tok ni negativen). Problem je v enih večjih družbenih skupinah, ki zaradi rezultata vseh državnih ukrepov tako ali drugače potegnejo "ta kratko". S tem mislim na naslednje skupine (tole mi pade zdajle na pamet, dopuščam možnost, da sem še kaj izpustila): - delavci, zaposlenih v manjših d.o.o. jih, kjer jih delodajalec (ki si podjetništvo predstavlja tako, da prikrajšuje delavce) maltretira z delovnimi pogoji, plačami in ostalimi transferji - se spomnite primera, ko so v eni tovarni v Izoli maltretirali delavke, še na vecejko niso smele, trgali so jim od plače, to, da bi slučajno kdo vplačeval v dodatnih pokojninski steber se itak ni zgodilo...tako, da bodo te ženske izčrpane, na stara leta bodo imele pa nizko penzijo in bodo životarile. In takih primerov je še ogromno, pa se ljudje ne upajo pritožiti in tudi če bi naša sodišča delala v "razumnem roku", se prav tako ne bi pritožili, ker bi jih bilo strah, - nižji srednji sloj: to so tisti, ki imajo plače malo višje od povprečja in ravno toliko višje, da niso upravičeni do nobenega socialnega transferja, sami pa si udobnega življenja ne morejo sfinancirati - upokojenci: a se spomnite, kako so pred petnajstimi leti ljudi masovno predčasno pošiljali pokoj, pa leta so se dokupovala (s tem se je ublažil tranzicijski šok na začetku devetdesetih let) - zdajse pa tem ljudjem ves čas nabija, da so "strošek". To je, blago rečeno žaljivo za ljudi, ki so celo življenje trdo delali. S tem, da se ob tem pozablja, da so upokojenci en velik in relevanten segment potrošnikov (oni prav tako nakupujejo in investirajo, pa še svoje otroke še vedno financirajo) in s tem tudi prispevajo k rasti bruto družbenega produkta. In tudi nekateri moji profesionalni kolegi (čerpav z makroekonomsiti smo vedno "prekrižali meče" v diskusiji, ha, ha) še veš čas nekaj lamentirajo o tem, koliko aktivne populacije vzdružje toliko in toliko upokojenske populacije, pri tem pa pozabljajo, da če bi imeli skupke ukrepov, po kateri bi aktivna populacija kaj bolj kreativnega počela in s tem naredila več dodane vrednosti, tudi pokojnine ne bi predstavljale takega stroška. In smo pri jedru: Socialno državo tvorita dva sklopa in sicer: - to, da se na produkcijski strani dela več dodane vrednosti (pa v Sloveniji nismo buteljni, samo ni zadosti poguma, da bi se lotili novih stvari - so redke ptice, večina pa se raje loteva preizkušenih stvari, "ker tako počnejo v Nemčiji".....) - skratka, če imamo več dodane vrednosti, potem lahko tudi država skozi svoje socialne funkcije več distribuira. Pri tej zadevi - govorim o distribuciji socialnih transferjev, in o socialnih politikah (v družboslovju v zadnjem času uporabljamo množinsko obliko) - tu pa jaz bolj kot to, kaj država počne, kritično gledam na to, česa ne počne. In česa ne počne: - Ne omogoča dovolj pogojev za večji razmak nevladnih organizacij, ki bi opravljale varstva otrok, pomoč starejšim in podobne zadeve - Ni dovolj natačna pri predpisih za izgradnjo (bo kdo rekel, kaj ima pa to veze, ima jo) objektov: recimo, v stanovanjskih soseskah bi moralo biti obvezno nekaj športnih naprav in nekaj prostora za knjižnice - zakaj - ker če daš otrokom žogo in knjigo, bo manjša verjetnost, da bodo delali neumnosti, se bodo našli v športu in knjigah, razvili bodo delovne navade, prebili se bodo čez šole in potem bodo sami nekaj naredili iz sebe. Če pa tega ni, bo šla mularija v prvi kafič in tam občudovala prvega lokalnega lovčka in ga želela posnemati. In bomo imeli gange in ulice, kamor si ne bomo upali hoditi in veliko denarja bo šlo za preprečevanje kriminala, namesto, da bi šlo za izboraževanje - Ne spodbuja dovolj institucij, ki promovirajo socialno odgovornost (zakaj za vraga, preprostno ne prepišejo koncepta danskih ljudskih univerz - to je ena zanimiva tema - npr: na Danskem imajo že več kot 150 let izgrajen sistem izobraževanje, kjer se ljudje izobražujejo o socialnih temah vobče, med drugim tudi o socialni odgovornosti in odgovornosti do skupnosti v kateri živiš - in na Danskem je mera osnovne spodobnosti, da obiskuješ vsaj en modul na ljudski unverzi - tja hodijo tako šoferji avtobusa kot akademiki - to zadnje mi je razložil moj profesor za finančni management, ki je iz Aarhusa) - Naš izobraževalni sistem ne uči ljudi niti o tem, kaj je državljanska drža, niti ne nauči ljudi tega, kako sistem sploh funkcionira, da bi sploh lahko našli ustrezno pomoč. Zadnjič sem poslušala na radiu eno gospo, profesorico mednarodnega prava, ki je zaradi lastne izkušnje (ima otroka s cerebralno paralizoa), napisala vodnik po sistemu, kako se poišče strokovna in finančna pomoč, če imaš otroka s posebnimi potrebami. Si morate misliti: ena osebna izkušnja je vzpodbudila pravno strokovnjakinjo, da je napisala priročnik, ki bi ga, če bi imeli v tej državi kaj smisla za sočloveka in kaj smisla za organizacijoe, morali deliti na šalterju vsakega zdravstvenega doma!!!! Ker bi tak priročnik morala napisati država. In za ostala področja družbenega življenja velja to isto... Ugotavljam, da sem zelo padla v temo in bom na tej točki zaenkrat nehala.... Vendelina jr.

8. jan 2007 18:16

NIncika, meni se je zgodilo podobno: sem se pogovarjala z enim učiteljem telovadbe v OŠ, pa je strašno jamral zaradi svoje plače... Jaz sem mu rekla, da sem s svojo čisto zadovoljna, (je pa moja točno povprečna slovenska plača). On pa, brez družine, jamra in na koncu se izkaže, da zasluži samo s plačo 2x več, imajo pa še kake zadeve (šola v naravi, krožki...) posebej plačane... (vsaj na tej šoli, je sam rekel) Zdaj vedno prej vprašam, kaka je ta plača, s katero se ne da preživet, predno se mi človek začne smilit... Se zamislim, ko vidim, da ti za 4 urno delo dobiš toliko kot bivši sošolci, ki se jim še ne da it delat, pa jim hotel mama nudi vse in vlečejo socialno... Takim jaz ne bi dala, pa mi rečite škrt, če hočete:) Bi rajši dala to za nova delovna mesta, da bi lahko delali tisti, ki si to res želijo! Ker tudi take poznam in jim je pa grozno, ne zaradi denarja, ampak zato, ker ne dobijo službe! Bi pa takoj prispevala za napeljavo elektrike tisti gospe! Na splošno pa se mi zdi, da živimo v super državi! na politiko se prav nič ne spoznam, verjamem pa, da se tudi politiki trudijo in ko primerjam, kako živimo tu in kako drugod, se mi zdi, da se mamo super, vsaj velika večina! Vsa življenjsko pomembna zdravila imamo zastonj, 1 leto plačane porodniške, plačano bolniško, varne ulice,... Meni se zdi, da smo lahko veseli... Kar se pa tiče odgovora: Kje je rešitev za socialne stiske posameznikov ? , je seveda rešitev drugačna od primera do primera, ampak nekaj idej bi bilo tole: - honorarna zaposlitev za čas, dokler ne najdete stalne (to je lahko varovanje otrok, inštruiranje, prevajanje, lektoriranje, pretipkavanje diplom in seminarskih, likanje in/ali čiščenje pri kaki družini, sprehajanje psov, natakarstvo, sezonsko delo ala sekanje drv, kidanje snega (letos boste s tem bolj malo zaslužili:), pogozdovanje, beljenje, urejanje vrta,...) - iskanje zaposlitve izven svojega kraja, pač kjer so delovna mesta - učenje znanj, ki so iskana (računalništvo, jeziki, masaža,...) - zmanjšanje stroškov na minimum (znižanje temperature stanovanja, pod stara vrata in okna podložit stare cote, da ne piha, iz pokvarjenega mleka se da naredit skuta, iz sirotke domač kruh, za kosilo testenine s sezonsko zelenjavo, ideje pod poceni kosila...) - "naredi sam", kar lahko: obleke, igrače, popravila v hiši,... - opustitev razvad, kot je kajenje, alkohol, sladkarije,... - spraševanje vsakega in povsod, kje bi se našlo kako delo - pošiljanje prošenj "na slepo", da te dajo v evidenco, ko koga rabijo... Zdaj me vsaj nihče ne more nadret, da niste po tem spraševali, ker sem odg. dobesedno na vprašanje iz naslovne teme;) Veri