Kajenje-prenehanje

13. sep 2009 4:21

RadaJem, mučilo te bo, dokler ne boš vseh situacij, ki si jih bila vajena preživljati s cigareto (to so p itak vse), podoživela brez cigarete.

Čestitam ti za odločitev, gotovo ti bo uspelo. Gotovo te bo sprva malo bolela glava, še marsikaj bo narobe, ampak  kar naenkrat ti ne bo več treba razmišlati o tem da je že čas za cigareto pa kam jo greš pokadit.

 

 

nola

13. sep 2009 6:38

Tudi sama sem kadila, pa ne kadim odkar sem zvedela,da bomo dobili novega člana.Tega je kar nekaj let.Nisem se zredila,ampak tudi če bi se, par kg več ne odtehta svobode! Mislim pa da bi prej ali slej vseeno nehala,ker sem po naravi odločna in me je zelo motilo, da se pustim komandirati eni navadni( smrdljivi) cigareti Ne daj se, bo minilo! Ostali člani Kulslo,dajmo ,pomagajmo RadaJem, da bo vztrajala kozamurnik

13. sep 2009 20:12

Mene je kar sram povedat, kako dolgo...v bistvu bolj ali manj cca 27 let, bljak in fuj .

No, no... kakšne so to besede? Moraš pa priznat, da je to en zelo lep občutek, da ne govorim ko si na morju - zjutraj kavica, pa en cigaret, pa drug cigaret... Mmmm. kakšna uživancija.

 

Skratka, jutri je 14. september... 14. septembra 2004, ob 11.30 uri sem pokadila zadnjo cigareto. Po dolgih 30-ih letih kajenja so mi na Golniku z glave potegnili ven kadilski ČIP.

Pozdravček!

 

P.S.  Postavite se ob trafiki in opazujte kdo kupuje cigarete. Od 100 strank, je 85 mladostnikov.

13. sep 2009 20:47

dragička, sem jaz to probala lani na morju (ker mi je bilo tako lepo gledat, kako uživajo ob kavi in čiku...), pa ni šlo, bljak!!! In po ene petih dimih sem ta smrad ugasnila in si šla zdrgnit zobe. Si čisto zares želim, da mi bodo vedno tako smrdeli. Ognjič

16. okt 2009 18:37

Zadnje pol leta non stop gledam tele forume o prenehanju kajenja, ker sem vedno bolj premišljevala v tej smeri, da moram nehat kadit po 15 letih, sploh, ker me je hčera (5 let) prosila, da se nekaj igrava, jaz pa znan stavek: Še enga prižgem pa pridem! zatem pa mi je tko grdo zabrusila: Še enga prižgem, še enga prižgem, zakaj skoz kadiš, a bi rada umrla, pa imela črne zobke?? In tako sem 1. 10. zjutraj, ravno, ko sem prebrala knjigo Končno nekadilci si skuhala še eno kavo in prižgala zadnje dva cigareta. Od takrat ne kadim, kakšnih hujših kriz nimam mi pa zelo pomaga prebiranje forumov. Treba se bo začet malo gibat, ker čutim, da sem popolnoma zarjavela in nimam nobene kondicije. Edino kar mi gre na živce je to, da se ne znam usest in se umirit, non stop nekaj letam okoli, pa z otrokoma.... Kr neki. Čestitke vsem tistih ki ste nehali, in pogum ter voljo vsem tistim, ki to boste storili. lp lp ticika

17. okt 2009 5:34

Pozdravljena med nami ticika, upam, da ti bo uspelo! Kriza bo minila, le vztrajno in ne obupat , pa bo. Kaj pa Rada Jem? Kako ti gre? kozamurnik

17. okt 2009 5:52

Jutro.Mir,kava,cigaret...pa še eden...pa... Kmalu bo leto odkar sem spet kadim.Prej dobre štiri nisem.Pa še prej petnajst let sem. Pa si želim nazaj tisto svobodo.Ja,predvsem občutek svobode odtehta vse užitke ob kajenju. Bom tudi jaz ponovno nehala kadit...samo ne morem še danes... Lep dan! Paninika

17. okt 2009 7:32

Pred 13 leti je sodelavec slavil v gostilni Abrahama. Kakšnih 50 nas je bilo. Takrat se je še kadilo pred juho, po juhi, po govedini, po pohanju in tu in tam vmes... Po goveji in mlečni gobovi juhici si ga nažgem. Vržem oči na sodelavce in glej ga zlomka...; vsi meni simpatični in dragi ljudje so že prenehali kaditi (ali sploh ne kadijo). In potem pogledam še bolj...kadile smo 4 ženske in 2 moška. Od 50 ljudi. Pa še preštejem "kadilce ki so pred nedavnim prenehali" - 18 moških in 6 žensk! Tega meni ni treba. Na pol prižgan čik sem ugasnila v pepelniku in prenehala. In v času krize sem iskala in opazovala ljudi, ki so kadili. In priznati moram, redko kateri kadilec je bil vreden občudovanja (tako ali drugače). Skratka ugotovila sem, da so kadilci bolj tak-tak.... Po kakšnih sedmih letih sem bila pod hudim stresom in v trenutkih najhujše bolečine, strahu, groze, nemoči in pričakovanju popolnega zloma sem možu rekla: "Daj mi čik". Potegnem ga. Prvi poteg me je zapekel po pljučih, tudi drugi...potem sem začutila omotico. Ljudje, ki so v tistem trenutku v paniki letali okrog mene so postali nekje oddaljeni. Kot da bi se zdrogirala. Da, bilo mi je lažje. In potem še en cigaret in še en...in do jutra sem postala ponovno kadilka. Tri mesece sem kadila kot da bi nikoli ne prenehala kaditi, potem pa me je spet obiskal "angel razuma" in sem odložila. Spet ne kadim. Lepo mi je in srečna sem zaradi tega. Vem pa, kako v trenutku padeš nazaj med kadilce. Mož pa še zmeraj...saj pravi, mu cigaret pač zaenkrat dobro dene, uživa ob kajenju in bo kadil, dokler bo tako. (Sicer ga vsako leto prisilim da gre k zdravniku da ga pregledajo, vendar kaj, ko mu vedno pravijo, da ima močno kapaciteto pljuč, da je vse dobro..., tako da - dokler ni v glavi, je boj proti cigaretam zaman). Vsi ki nehujete - zdržite. Super je biti nekadilec! Od vsega mi je najlepše, da se zjutraj ne zbudim v postelji s tistim groznim lepljivim smrdečim občutkom v ustih... Pred petelinjim zajtrkom si mi pač ni treba umit zob... Na tej firmi delam še danes. Precej ljudi se je menjalo. Stanje kadilcev: 50 zaposlenih kadijo 3 moški in 1 ženska! Desanka Sporočilo je spremenil(a) Desanka dne 17.okt 2009 07:40

17. okt 2009 9:28

Jaz sem v zadnjih 17 letih, ko kadim (sicer sem bila bolj dopustniški kadilec z do 5 cigareti na dan, ali ipak...) sem nehala 3x vedno za približno leto in pol, vzrok je bil prihod novega člana. Bila sem ena tistih, ki so jim cigarete v tem času neizmerno smrdele. Ampak sem vedno padla nazaj, saj imam kar nekaj prijateljic, ki kadijo in začelo se je z enim ob kavi, potem pa počasi nazaj na do 5 na dan. In sedaj spet pričakujemo novega člana in zgodba je spet enaka.... želodec se mi obrača že če vidim nekoga, ki kadi na TV . Sedaj sem se pa odločila na ne grem spet na led, 3.10. je bil dan, ko sem si prižgala zadnjo cigereto in sem trdno odločena, da pri tem tudi ostane, tudi, ko bom prenehala dojiti. katjushka

17. okt 2009 22:39

RadaJem je napisal/a:

Pa sta vidve dolgo kadili? Meni se zdi že skoraj neverjetno, kakšna abstinenčna kriza me je popadla. Nemirna sem, da bi najraje ves čas skakala, glava me boli (ja, spet), tečna sem, lačna. Porkaduš. RadaJem

Nasvet, ki je meni edini pomagal: kriza je in bo še nekaj časa, a naposled mine. Dobro je vedeti, da prihaja v intervalih, ki so vse redkejši in vse blažji dokler ne izzvenijo. Kajenje ni en čisti cigaret, ki ga privlečeš iz škatlice in dim, ki ti 'svileno priteče v pljuča'; kajenje je verižen proces, poln pepelnik smrdečih ogorkov, veliko odvisnost, drag šport in ENA cigareta ne obstaja, ne moreš ločiti ene cigarete od druge, od kajenja-še najhuje pa je, da gre za verižen proces, ki ponavadi traja vse življenje.Um bo vmes napletal marsikaj, od: samo še eno bom, do: no, saj ni tako hudo bom nehala drugič in še vse vmesne domiselne variante, ampak, če veš, da je kajenje proces, ki ga ustaviš edino tako (res, edina opcija!), da pač ne kadiš ven-vztrajaj in ne poslušaj uma... srečno! lp terakota Sporočilo je spremenil(a) terakota dne 17.okt 2009 22:44