A ste za rekreacijo...?

5. sep 2006 17:46

Niti ne obremenjuj se s tem kar pravijo in si mislijo drugi. Tudi sama živim bolj, kot ne na vasi. Pa kljub temu tečem, vsaj 3-4x na teden. Pa ti povem po pravici, da sem imela na začetku enake "probleme" kot ti. Zdelo se mi je, da me vsak gleda, da se posmehujejo....sedaj pa enostavno pogledam, se nasmehnem in pozdravim. Če pa kdo kaj pripomni, pa mu z lepim nasmehom povem, da pač delam nekaj dobrega za sebe, boljše to, kot pa pred TV-jem sedet. Pa verjemi, da jih hitro mine, še posebej, če te vidijo skoraj vsak dan, se jim na koncu sploh ne ljubi več komentirati Ti se samo spravi, ne razmišljaj o tem in kaj hitro ti bo prišlo v kri. Meni je prav grozno, če je več dni zaporedoma slabo vreme in lije, kot iz škafa. Pa pridno tecite. maychi

5. sep 2006 19:47

Tudi jaz živim na vasi - ampak tako, da imam čez cesto polje. In tečem tam po potkah, ljudje se mi pa umikajo in so prav prijazni, jaz jih pa pozdravim. Drugo je tek po asfaltu ob glavni cesti. Tukaj pa tudi mene stisne pri srcu pa tudi mimoidoči niso več tako zelo prijazni. Pa si mislim: Pejte nekam, jaz vsaj tečem, ti se pa guziš z avtom, ko bi šel pa lahko peš! :) LP! Aja P.S.: Jaz sem šla med poletjem, ko sem imela preveč časa :) teč skorajda vsak dan, sem imela prav tako slab občutek, če nisem šla. Ravno danes pa nam je učiteljica za telovadbo rekla, da je 3x, maksimalno 4x na teden popolnoma dovolj teka za krepitev mišic in vzdrževanje kondicije, da naj sploh ne bi šel teč vsak dan. Ampak to seveda velja za kakega povprečneža, kot sem jaz in so moje sošolke. In še: koliko časa, kako hitro in koliko pretečete, kadar greste teč? Ker se mi zdi, da vsi strašno doglo tečete pa jaz že zase mislim, da ne tečem tako malo. In - ali vmes kaj hodite, počivate? Hvala lepa za odgovor in lep dan še naprej! Muffsy

6. sep 2006 7:45

Sem tudi z vasi in pri nas imamo veliko "tranzitnih" športnikov, torej skozi naše vasi gre dnevno veliko kolesarjev, tekačev pa zelo malo, med domačini bi nas pa lahko preštel na prste dveh rok. Me tud mal čudno gledajo, ena mlajša sovaščanka blizu mojih let je enkrat skor dol padla od presenečenja, češ, ja zakaj pa ti tečeš , so se sicer že navadli, grem pa čim bolj pozno, da se vsaj že malo mrači, čeprav mi je noro dobro tečt podnevi, ko vidim vse luknje v cesti. Ampak podnevi pač nimam časa. Se pa malo bojim preveč po temi tečt zaradi psov, ki jih nekateri kar tako puščajo, nič zaprte celo noč. Eden me je že nekajkrat hotel napasti, pa sem ga nazmerjala , zdej imam mir.

6. sep 2006 8:20

Joj, tole s psmi! Jaz sem včasih čisto preč, ko me kakšen nalaja in narenči. Do sedaj se je, hvala bogu, vedno dobro končalo, ampak imam pa vedno knedl v trebuhu, ko srečam kakšnega. Kako si pri tem pomagate ostali? Ker tako hitra, da bi psu ubežala, pa še ne bom kmalu ... smrketa

6. sep 2006 8:28

Moram prav napisat... kaj bi jaz dala za psa. Včeraj je le eno uro preden sem šla jaz teč, na moji stalni potki ena pupa tudi tekla... pred medvedom. Orkasvet. Ob poti je precej sadovnjakov tako da si je menda prišel želodček napolnit. Si bo treba drugo pot začrtat. Kdaj točno gredo ti kosmatinci v zimske krpe? Staša

6. sep 2006 9:16

Vedno sem v dilemi, ko vidim psa, ali naj upočasnim tempo in hodim ali naj raje tečem v nespremenjenem tempu, da ga ne zbegam. Dva sem že pogruntala, da me ignorirata, če ne spreminjam tempa, pri nekaterih pa to ne pali. Kako to vi prakticirate?

6. sep 2006 9:22

Medvedi ne gredo od jeseno do pomladi na zimsko spanje, to je pravljica. več pa najdete tukaj: http://www.sigov.si/zgs/medved/content.php?menu=3 rimljanka

6. sep 2006 9:28

Sicer ne tečem, večkrat pa med pohodi naletim na spuščenega psa. In me je strah, česar pes baje ne bi smel opaziti. Doslej še je še vedno obneslo, da sem se sklonila, kot da pobiram kamen in pes je stisnil rep med noge. Naslednja stopnja je, da vzamem palico, ko se bližam znanemu "nevarnemu" terenu s spuščenim psom (ki je še nikoli nisem uporabila in mislim, da je tudi ne bom). Boljši občutek pa daje. Takole "oborožen" človek je dovolj za neke vrste prevlado. Potem zbežijo in lajajo bolj od daleč. Danca

6. sep 2006 9:32

Jaz pa sem včeraj šla spet tečt - drugič. Tekli smo: sin,hčerka naš pes in jaz. V 40 minutah sem naredila 10 krogov na štadionu, od tega sem jih 5 pretekla in 5 prehodila (tak je moj plan ta teden,1 krog tečem in 1 krog hodim in to ponovim 5 krat). Na začetku sem bila slabe volje, jezna, huda, ker moram spet tečt, na koncu pa je bilo čisto drugače, zeloooo zadovoljna, da mi je uspelo.Tekli smo ko je bila že tema - po 20.uri, tudi jaz ne maram, da me kdo vidi, vsaj zdaj še ne, ko se šele uvajam v teku. Upam, da bom vztrajala, čeprav tudi meni ni tek ljub šport, je pa učinkovit pri zbijanju kilogramov. MAJAA

6. sep 2006 9:37

Hehe, rimljanka, po odzivu sodeč je teh vasi, kjer lajajo za tabo (ne le psi), če tečeš, kar nekaj:) Mislim, da pri cimri ni bila problem njena pridnost, saj je doma pomagala in redno študirala (za prvo ne morem dokazat, ampak recimo njena mami se ni nič pritoževala nad njo...) Sicer pa tega nisem pisala samo po njenem primeru, na faksu sem imela par sošolk, ki so mi tarnale, da tu lahko tečejo, doma pa ne... Mogoče se ti zdi čisto možno, da so bile prav vse strašansko lene, hehe, se mi zdi, da ne zdrži ravno ta teorija:) Ena sodelavka je bila celo že poročena, njen mož ni imel nič proti njenem teku, hišo sta imela lepo zrihtano in pospravljeno, skratka zgledna gospodinja in delovna ženska, pa je vseeno morala poslušat raznorazne komentarje na ta račun... Čeprav ne verjamem, da so vsi ti ljudje, ki so se obregali vanjo, ves čas samo delali na polju in doma, veliko jih tudi prečepi pred televizorjem kar nekaj časa na dan... Ljudje se delimo po mnogih ključih, tudi po tem, kje živimo, kar pa seveda NITI POD RAZNO NE POMENI, DA SO ENI BOLJŠI OD DRUGIH! Rekla sem ravno to, da so te meje zelo tako tako, da mestni človek (torej človek, ki živi v mestu) dostikrat vidi več zelenja kot podeželjski. Ker to, da morajo punce, ki še nimajo dovolj samozavesti, da bi se požvižgale na nesramne komentarje, zaradi tega tekat ponoči, pa si na kakih potkah še kak gleženj zvit v temi, se mi zdi prav grozno! (čeprav sem tudi sama tekla v gl. ponoči, ampak sem si bila sama kriva, ker sem prej pač delala v službi in ko sem prišla domu, je bila hitro že noč... Za vikend je pa PST čisto prenaseljena med najlepšimi urami in samo skačeš sem pa tja, da koga ne povoziš:) Navsezadnje tako komentatorji kot tekačice živijo v isti vasi, torej nekak ne zdrži teorija, da bi se mi zdeli ljudje z vasi kaj slabši, sploh ne, imam ogromno prijateljic od tam. Mi je pa škoda, da morajo tiste, ki bi rade kaj naredile zase, doma gonit orbitrek, da jih kdo ne komentira... Ker vem, da ti odziv okolice lahko da veliko motivacije ali pa ti jo vzame... Ko sem šla prvič sama tečt, je bilo mrzlo, ni se mi dalo, pa še dokaj dolgo turo sem imela 10km) in vem, da mi je dalo zagon, ko sem srečala dva izkušena tekača, ki sta tekla v nasprotno smer in me prijazno vzpodbudila:) Če bi me takrat nekdo nahrulil, bi mi bilo veliko težje... kot pravi v pesmi Wear sunscreen: "Remember compliments you recive - forget the inuslts. And if you manage that - tell me how":) psi Enkrat lani je v Oni pisala Nada Kozjek se mi zdi o teku in o nevarnostih, ki prežijo na tekačico. Mislim, da je priporočala, da na takih krajih, kjer so psi spuščeni in napadalni, tečeš s kamnom v roki. Meni se je vse skup sicer zdelo malo prenapihnjeno, nikoli se nisem počutila kakorkoli ogroženo, ampak verjetno je drugače kje izven mesta, ko morajo bit psi malo bolj teritorialni in res lahko kako divjo zverino srečaš... pri nas ni bil problem, jaz sem se z vsemi psmi dobro razumela... medoti pa... Baje je dobro, da se narediš čim manjšega (greš po vseh 4 stran od njega), pa da ne kričiš, ampak mu govoriš z normalnim glasom, tako so nam vsaj govorili na vajah... Sicer ga (žal) še nisem srečala na sprehodu po gozdu, čeprav sva jih parkrat šla iskat. Samo kadar smo jih šli gledat na krmilnice. Veri