6. sep 2006 13:36
Vesela sem za spodbudo, ko vidim, da nisem edina s takim problemom. Včeraj sem šla tečt v gozd, ampak naslednjič (se pravi danes ali jutri), pa ne več. Mislim, sej v gozdu je čist kul, sam rada bi obdržala cele noge (čudna cesta). Jah, tako da sem se odločila, da se bom zapeljala z avtom izven naše ceste, bolj na stransko (zaradi prometa). Tam se bom probala zdaj čist strenirat, tako da bom potem brez težav šprintala čez celo vas. Hehe. Sam vam povem, da je v gozdu ful ful bolj dobr. (če ne srečaš kakšne divje svinje). Včeraj sem šla tečt s psom. Sem mislila, da mi bo saj v klance mal pomagala:) Veri, tudi jaz nimam nobenih takih problemov doma, da pač kaj ne bi bilo narejeno. Vedno vse postorim, potem si vzamem čas oz. kljub temu, da imam trenutno mamo v bolnici in sem vsak dan pri njej, si vzamem in čas zase in vse postorim. Ker se mi pa zdi, da si človek mora vzeti čas zase. Odkar jaz to prakticiram se počutim veliko bolje, tudi bolje vse prenašam, tako da...bomo videli kako bo, ko bo treba v šolo. Pač, moji sosedje imajo edino to napako, da vse prešimfajo in so vsakemu fovš. Zdi se mi žalostno: mimo nas gre vsak dan cel kup kolesarjev in tekačev (ki jih vse spoštujem in gledam z občudovanje), jaz pa ne zberem jajc zato, ker me vsi poznajo in so tako nesramni. Ampak jih bom. Papa niti