Pa saj to ni res....

11. mar 2006 14:41

Glede vlog za zaposlitev še tole- pred časom je z veliko davkoplačevalsega denarja potekla delavnica ICIZ, kjer so brezposelne učili pisati vloge za zaposlitev.Vzorce sem si ogledala, za tisti božanski denar še vedno ne upoštevajo nekaj let starih novosti ( premet oz. zadeva!). Predlagali pa so udeležencem, da vloge pišejo na barvast papir, ker bodo tako bolj opazni. In da nekaj narišejo, na primer sonček! Menda ima to velik učinek! Ne morem si predstavljati, da bi nekdo, ki išče delo komercialista v skladu s svojimi prizadevanji z barvastimii flomastri narisal izdelek našega podjetja, simbole eura, dolarjev in bi zato mislila, da je boljši kandidat. Nekaj je gotovo- po vlogi, čeprav je dobro napisana, ne gre soditi kandidata. Sama sem drugim napisala že precej vlog, ki niso ustrezale niti znanju niti izobrazbi kandidata. Po službeni dolžnosti sem prebrala že mnogo vlog za zaposlitev, ob katerih bi najraje kar pripisala kako vejico. Osebno bi probeme rešila tako,da kandidati v moji prisotnosti napišejo življenjepis, razlog, zakaj so se na razpis prijavili ipd. Da se razumemo, nisem slavist, tudi sama delam napake in jih za sabo tudi popravljam. Spet smo pred vprašanjem: Kdo je kriv? Po mojem bi moralo osnovno šolstvo usposobiti tiste, ki končujejo osnovno šolo, da brez težav napišejo enostavno vlogo, življenjepis, pojasnilo, izpolinjo davčno napoved, obrazec za nakazilo ipd. Žal pa to ne spada v državljansko, etično ali versko vzgojo. frina

11. mar 2006 14:52

No, sedaj se je to vsaj malo spremenilo. Moj devetletkar je moral namreč že pisati življenjepis - o tem so se veliko pogovarjali, pisali so šolsko. To je bila neka prošnja oz. vloga, kjer je moral predstaviti svoje "adute".. Kar se pa univerzitetno izobraženih tiče - pri nas diplomirani pravnik nima pojma o slovenščini.. Sicer pa, ali ste že videli na kakšnem faksu, razen FF, predmet slovenščine.. Jaz imam srečo, ker sem smisel očitno "pojerbala".., kajti ni ga bolj alergičnega na slovnične napake v medijih, kot je moja mama.. Tina

11. mar 2006 18:06

To, da diplomirani pravniki nimajo(nimamo) pojma o slovenščini, po mojem ne drži. Drži pa, da na tej fakutleti ni predmeta, ki bi zagotavljal,da bi bili izdelki razumljivi, če že brezhibni ne morejo biti frina

11. mar 2006 22:32

Za ta "kasneje" ste me pa presenetili! Nisem vedela, da je to hrvatizem! Je pa res, da sem živela slab km od hrvaške meje, pa mi je zato mogoče v ušesu... Sem pa pogledala v SSKJ (tale elektronski) in obstaja "kasne, kasneti, kasnitev, kasniti". Zato ne vem, zakaj ne bi še kasneje?!? Ko sem pa vtipkala besedo v Google, mi je ven vrglo kar nekaj strani in res večina z medijev... Ne vem. Se bom potrudila, da v pisanih izdelkih te besede ne bom več uporabljala. Res, vsak dan nekaj novega. Se mi zdi lepo, da se opominjamo na take "cvetke". Atina

12. mar 2006 6:53

Frina, saj ne govorim o tem, da ste si taki. Seveda je važno predznanje iz osnovne šole, gimnazije..Jaz pač poznam enega, za katerim moram popravljat slovnične napake. Pa nisem nikakršen biser.. LP Tina

12. mar 2006 9:47

sto ljudi, sto čudi. Poznam enega odvetnika, ki se mu med pogovorm pozna, da ni slovenskega rodu, je iz Črne gore, a ko da od sebe pismen izdelek, je ta v takšni pravilni slovenščini, da se lahko pol slovenksih odvetnikov skrije pred njim. Ne pišejo mu drugi, da ne bo pomote, pač pa njegova tajnica po nareku, ali pa sam po računalniku. Se je človek pač tako zelo temeljito naučil jezika, da mu je redko kdo kos. Včasih so na pravni fakulteti imeli predmet Kultura izražanja (sama sem ga dala skozi), zdaj pa ne vem, ali je še v predmetniku ali ne. Po moje vsa štiri leta študija ne bi bil odveč. Sem pa velikorat v dilemi, ko vidim, kdo vse študiral slovenščino in bo učil naše otroke. Dekle, ki ne zna artikulirano izreči pet stavkov, kaj šele napisati spodobno prošnjo, študira slovenščino in bo ocenjevala otroke, in to takšne izdelke, ki jih sama ne spravi skupaj. Upam, da so takšni primerki izjeme, in da bodo prevladali takšni ljudje, kot je moja prijateljica, ki je šla študirat slovenščino (in zdaj učina srednji šoli) zato, je rekla, ker želi pokazati, da je tudi slovenščina lahko prijazen in priljubljen predmet, ki dijake zanima in ga imajo radi, če jim jo le predstaviš na prijazen način. Da bi bilo čim več takšnih! Ker potem bi se otroci tudi z večjim veseljem učili; pač niso vsi takšni, da jih slovenščina zanima sama po sebi (kot je mene) in se z veseljem učijo, ker vejo, da jim bo v življenju potrebna. Zdaj pa že nakladam. Pa kaj morem, malo me daje melanholija. Mamamia mamamia

12. mar 2006 11:05

Včeraj sem se pogovarjala z absolventko Faklutete za mednarodne odnose. V vseh štirih letih niti enega predmeta, ki bi izboljšal znanje jezikov. Mamamia, dotaknila si se problema, ki po mojem zelo vpliva na znanje slovenskega jezika. V časih juge so se lahko na naše fakultete vpisovali tudi maturanti iz cele Jugoslavije. In tako se je zgodlo, da se je na pravo v MB vpisal nekdo z druge strani meje, ki praviloma ni obvladal jezika. Pri ocenah ni bilo nobene razlike,čeprav je momljal in ni znal jezika.Takrat pač ni bilo razen predmeta normativna dejavnost ničesar, kar bi lahko znanje popravilo, nadaljevanje študija, takrat še v Ljubljani, pa ni imelo nobenega predmeta, ki bi bil povezan z jezikom. In tak pravnik je seveda ostal pravnik, ki nikoli ni znal niti vejice pravilno postaviti. Na drugi strani vidim problem pri strukturi študentov. Nekoč so se v gimazijo vpisali najboljši učenci, praviloma so dobro znali tudi slovenščino. Ko so končali gimanzijo, so seveda imeli različno znanje jezika, vendar je znano, da je takrat gimanzija dala najboljšo podlago. Praviloma so šli študirat gimnazijski maturanti in najboljši iz poklicnih srednjih šol, za katere domnavam, da so tudi sloveščino obvladali bolje kot vrstniki. Potem je prišel čas, ko so se na fakultete množično vpisovali maturanti srednjih šol, ki pa tega predznanja niso imeli, pa tudi v osnovnih šolah niso (praviloma) blesteli pri slovenskem jeziku. Iz njih je nastalo to, kar imamo danes med tehničnim kadrom. Posebej se mi zdi zanimivo, da je po neki anketi najmanj priljubljen predmet prav slovenski jezik. Zagotovo je problem v predmetniku in zoprnih slavistkah. Ne samo da 80% otrok v Sloveniji ne mara šole, zlasti ne marajo učenja slovenščine.V mojem okolju je 60% ljudi iz drugih republik, zato doma ne negujejo jezika, bere se tako skoraj nič, rezultat pa je na dlani. Moj predlog, ki ga zverinski minister nikoli ne bo slišal je predvsem v odnosu učiteljic do jezika in predmetnika.Mislim, da bi moral biti poudarek na pisnem izražanju, podatki o letnicah, ko so izšla posamezna dela in njihovo naštevanje pa je za nivo osnovne šole odveč. Pa še nekaj- dokler bo v tej družbi vseeno, kako se izražajo tisti, ki so na vidnih položajih, ko za zaposlitev ne bo pomembno, koliko je kdo sposben pisnega izražanja brez napak in bodo delovale predvsem zveze, te spremembe ni pričakovati. Slabšanje stanja pomeni tudi internet in klepetalnici, po mojem zelo močan prodor angleščine, kultura branja in dotok "kadrov" iz drugih držav ES. Danes posamezna podjetja zahtevajo brezhibno znanje tudjega jezika, v katerm poteka poslovna komunikacija , izobraževanje, ob tem pa niti ene ure ne namenijo dodatnemu izobraževanju slovenskega jezika.O tem bi gospod Dular moral razmisliti. PS Najbrž se še spomnite poslanca Pukšiča, ki je s težavo celo bral in s težavo govoril v razumljivem jeziku, konačal pa je fakulteto. frina

12. mar 2006 14:46

Še dobro, da ima naš devetošolec super učiteljico slovenščine (jasno, njim gre na živce). In tako vleče 15 otrok v Ljubljano na gledališki abonma in to z vlakom. I ko katerega pogreši, še pokliče (primer včeraj, ko je naš strokovnjak pozabil..) Res, pohvale vredno.. Škoda, ker je takšnih bolj malo.. Lp Tina

12. mar 2006 19:38

no ja, moje izražanje v slovenštini po forumih ni ravno knjižno... pa zaenkat tudi ne nameravam uporabit tega, ker se mi zdi preveč brezosebno... če kdo česa ne razume, praša, če ma namen težit o slovnici, naj spele.... grrr LP Drejček

13. mar 2006 22:14

Danes sem brskala mo moji strokovni literaturi in sem našla knjižico dr. Franceta Vrbinca 365 x slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto.Založila je Družina d.o.o.,leta 2003. To je "jezikovni brevir za lepšo slovenščino." Avtor ( 83 let)živi v Avstriji, na Koroškem, njegov sin,ki je knjiižico tudi lektoriral ,pa je ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Izdajatelj: i:lab. www.ilab.at frina