22. sep 2005 7:47
Dobro jutro, rožice moje !
Tigrolina in Juhica, fino, da sta se odločili nekaj narediti zase. Saj ne rečem, da je vedno enostavno. Ne, pridejo krize in krizice, ki jih pa, če imamo določen cilj in ga želimo doseči, na koncu le premagamo in potem smo ponosne same nase. Največja nagrada za trud pa so zavidljivi pogledi prijateljev in znancev in "ugibanja", ali mogoče nimamo raka, ker smo tako shujšali. Ko bo hudo, pridita sem gor, napišita kaj vaju muči in po najboljših močeh vama bomo pomagali.
Luthien, res je, da operacija hrbtenice človeka zelo spravi na tla. Jaz sem v mesecih pred operacijo izgubila toliko mišične mase in moči, da sem potem potrebovala veliko časa, da sem to popravila. Ampak mišice je potrebno "narediti", ker sicer se ne moreš pravilno gibati. Mišice na hrbtu in trebuhu pa ti pomagajo nositi breme, tako, da ja hrbtenica razbremenjena. Je pa za to potrebno vsakodnevno telovaditi in trud je poplačan. Ja, v trgovini s spodnjim perilom še nisem bila, ker me je verjetno groza priznati si, da mojih lepih jošk ni več. Od tvoje košarice D bi imela vsaj eno zraven, da bi bila pri B. Ampak kaj hočemo. Saj bom zbrala pogum.
Helena, brala sem, kako si tekala s sinom. To sem pred leti naredila tudi jaz, vendar samo 1x, ker sem tako "ostala zadaj", da ga nisem želela več zraven. Si mi pa dala idejo, da se sedaj pomeri za mano, pa bomo videli, kaj bo počela "stara koka" s mladcem.
Lanes, superca teh 10 kil. Ja, nekaj oblačil si kar kupi za nagrado. Jaz sem veliko dala zožati šivilji, tako, da omara ni prepolna prevelikih oblačil, ki ne bi bila uporabna. Na ta način pa sem tudi prisiljena paziti na mojo težo, ker skoraj nimam več večjih oblačil, razširiti mi pa teh ne more več.
marjanca45