ločevanje živil 90 dni - 3. del

9. jun 2005 12:46

Hojla! kar nekaj povpraševanja je bilo po tem, da album ne bi bil javen - sedaj sem spremenila nastavitev in je zaseben, tako da mora vsaka vpisati geslo (je bolj zamudno!), sicer pa lahko katerakoli, ki ima geslo, to spremeni- jaz nimam problemov s tem, ker si lahko album ogleda jo samo tisti, ki imajo naslov , torej forumaši. Lep dan vsem pogumnim, pa da jte zdaj ze slikce, da vas vidmo! Darchy

9. jun 2005 19:47

Živjo! Ha, ha,haa... Encijan, tudi jaz se to sprašujem. Sem si kupila novo garderobo, vse malo pretesno, tako da me je bilo kar strah, da mi bo vse premajhno. Ker še vedno, ko sem kupila kakšno pretesno cunjo misleč, da bom še shujšala, še vedno se je zgodilo ravno nasprotno. Razmišljala sem, da bi hlače nesla zamnjat. Me je bilo kar strah počepnit ali se vsest v njih. In hvala bogu, da jih nisem zamenjala. Ker so mi te iste hlače zdaj tako prevelike, da še sama ne morem verjet, čeprav imam spet 2 kg več, kot sem jih že imela, je centimetrov vedno manj. A vas kaj zebe pri nas je tako mrzlo, da sem včeraj vklopila centralno kurjavo. Me sploh ne mika na morje. Bo me verjetno bolj zeblo, kot pregrelo. Je vremenko napovedal spet dež. :( Majdad kaj pa praviš ti? Kakšna je tvoja napoved? Prosim napovej vroče, sončno, lepo vreme. Prrrooosimmm! Lp, Rožica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

9. jun 2005 20:43

Rožica, z morjem kar malo počakaj. Tudi pri nas je mraz. Danes sem cel dan v trenirki in s kratkimi nogavicami. Kmalu bi prižgala klimo, čeprav ne spadam med tiste, ki jim je mraz. Pred dnevi sem bila že pokrita samo z rjuho, sedaj pa tudi z odejo. Vreme ne bo najboljše. Nad Piranom je še nekaj jasnine, toda z morja prihajajo oblaki. Če bi ne bilo malo burje, ki pa že pojenjuje, bi že imeli dež. Skratka, tudi pri nas je mraz. Ko bo vreme boljše, ti sporočim. majdad

9. jun 2005 20:48

Hvala Majdad! Jaz odrinem v nedeljo, upam do bo do takrat, burja odpihala črne oblake. :) Čeprav slabo kaže. Lp, Rožica. Zaupaj svoji osebni moci. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imas.

9. jun 2005 21:00

Mi smo pa mislili v soboto malo do naših južnih sosedov pogledat. Bernarda

10. jun 2005 6:54

Dobro jutro, rožice ! Encijan, kako si imela prav! Včeraj sem imela sadni dan, ki so ga v 80% sestavljale jagode. Odvodnjavala sem tudi ponoči, danes zjutraj pa se me je tehtnica končno usmilila in pokazala 1,7 kg manj kot včeraj zjutraj. Tako zelo lahko se počutim, prazno. Očitno se je voda zelo zadrževala v meni, mogoče zato, ker sem jedla malo bolj začinjene jedi. Pa ugotovila sem, da mi svinjsko meso res zelo pokvari (poslabša) prebavo. Sem že skoraj pozabila ta občutek lahkosti, ko sem brez "trebuščka", ravna, kot deska. Pa superca. Samo mi je pa kar malo pokvarilo ves teden tole dogajanje z mojo težo. Se mi pa zdi, da dosti bolj opazim vsako kilo več na mojem telesu in vsaka taka kila povzroči bolj slabo počutje. Včasih takih stvari nisem opazila oz. sem jih, ko je bilo že malo pozno. Me je pa zeblo včeraj tako, da sem skoraj znorela. Oblečena sem bila kot medo, pokrita z debelo koico, otrok pa v kratkih hlačah in kratkih rokavih. In potem sem bila zelo zoprna, ker sem ga ves popoldan spraševala, če ga zebe. Za večerjo sem si zato zagrela etino zeljno juho, ki me je malo pogrela. Rožica, od srca ti želim lepo, toplo vreme. Če ne bo ravno najbolj toplo, se boste pa vsaj stiskali in se boste na ta način greli. Morje ima baje 20°C. Res je popolnoma noro to vreme. Terlikar 1, tudi tebi vse lepo, če se boste spravili bližje slani vodi. Si boste že našli način, da vam bo lepo. Saj pravzaprav je pri vsakem dopustovanju glavno to, da človek spremeni okolico, čeprav je pri malih otrocih težje dopovedati jim, da je voda mrzla, da še ni pravo poletje..... Samo da je petek ! Jutri grem spet na Pohorje. Ja, danes sem brez mavca. Imam boke prav podplute, ker se mi obesi nanje. Bom pridna in pazila na moje gibanje. Naj vas še nekaj vprašam, predvsem tiste, ki imate s tem izkušnje: moj sin je star 16 let in pol in želi s sošolci na morje. Gredo v prikolico enega od njih, ker so jim dovolili starši. So se že pozanimali, kdaj peljejo vlaki in avtobusi, kdo bo kuhal, kako bodo živeli doli. Skratka, vse jim je "jasno". Mene pa je groza, ker vem, kaj vse se lahko zgodi. Ob takih trenutkih si tako želim, da bi bil mož še živ, da bi mi pomagal pri odločitvi. Tako pa sem sama. Ostali starši sploh ne komplicirajo. Eden od teh fantov je bil sam s prijatelji na morju že lani. Kaj naj naredim ? Saj mu zaupam, poznam ga, saj je moj sin. Velikokrat je že bil na raznih taborih, vendar nikoli brez nadzora odraslih. Tokrat je prvič. Saj vem, da enkrat mora tudi na ta način odrasti in dokazati, da je vreden zaupanja. Samo mene je tako strah. Kaj pravite ? Bom zdržala 5 dni le s pomočjo apaurinov ? marjanca45

10. jun 2005 8:28

marjanca, s stališča nekoga, ki se še bežno spomni kako je biti 16 :)) Ta druženja in skupni izleti so neverjetno pomebni za občutek povezanosti in pripadnosti. Močno mu boš zagrenila življenje če mu ne dovoliš..ker pa je pripravljen narediti vse zato da bi šel, mu postavi pogoje: vsak dan te mora poklicati ob npr 7 zvečer. če bo karkoli narobe te mora takoj poklicati. in to je to. spakiraj mu zdravila in prvo pomoč in to je vse kar lahko narediš. no, lahko še moliš.. :)))) saj je že praktično odrasel, pa če je tvoj, mora biti lepo vzgojen..bo že. punchka

10. jun 2005 8:41

marjance, tud mene je že zdaj strah, pa je mali star 4 leta...ko gre kam, sem cela panična. Ne vem, kaj ti naj svetujem, če bi bil po mojem, bi jaz najraje imela svojega vedno pri sebi... Veliko strvari vidim, ko smo takole na terenih, ko še najbolj pridni moški pod vplivom alkota zbluzijo do konca, vseeno pa, če bomo vsi tako razmišljali, se naši otroci ne bodo razvili v samostojne osebe. Svetujem ti isto kot punčka - dovoli, a postavi stroge pogoje, klicanje ob določeni uri, morda ti naj sporoči telefonsko številko kampa, kamor gredo v primeru, da se ti on ne javi in pa..no ne vem, če ni to preveč po ameriško, ampak jaz bi se povezala s starši otrok, ki gredo dol, malo povprašala, kako in kaj, pa ne preveč drezati, da ne bo sine dobil prevelikega občutka, da ga omejuješ. Mislim pa, da sta vidva tako povezana, da bo razumel, da te hudo hudo skrbi in ti po moje ne bo hotel delati skrbi. Kar se pa tiče alkohola in ostalega pa tudi verjamem, da sta se dosti pogovarjala o tem in da ve, kje so meje. brittney

10. jun 2005 9:30

Hojla! Huj,vsak dan je bolj mrzlo.Sicer pa tako pravijo,da ko gre proti Božiču pač poštane bolj hladno! Ja,Marjanca,nimaš kaj,sine se postavlja na lastne noge.Mislim,da se moramo vsi starši sprijaznit s tem dejstvom,čeprav vem,da bomo v še večjih skrbeh,kot zdaj,ko so naši otročeki še majhni. Majhni otroci-majhne skrbi,veliki otroci-adijo živci! Sta ti pa že punchka in brittney dali lep nasvet in če ne bo upošteval pogojev,kar po njega,ni kaj! Vsekakor pa mora skusit mal samostojnega življenja.Ti pa boš nekako morala zdržat,bomo ta tudi me tukaj podpirale. No,mejte se lepo! Marjetka cvetka

10. jun 2005 10:00

Živjo Marjanca, Moram napisati svoje mnenje, čeprav nisem nikakršen strokovnjak. Mene je v tistem obdobju zelo prizadela nezmožnost pogovora s starši in njihova diktatura (tako sem videla tedaj). Definitivno mislim, da sina moraš spustiti na morje. Mene so doma precej omejevali, pa je bil edini rezultat to, da sem strvari naredila po svoje, potem smo se pa prepirali (predvsem z očetom). Čas za prvo samostojno dopustovanje bo enkrat definitivno prišel. Ker pa je govora o TVOJEM velikanu in se verjetno da z njim razumsko pogovoriti, mu gotovo lahko rečeš naj se enkrat dnevno javi: ne zato, da ga prekontroliraš, ampak zato, da pomiri živce zaskrbljeni mami. Redno telefonsko javljanje je s takšno razlago sprejel celo moj dragi, ki te navade ni imel od doma. Lp, k.Mici kuharica Mici