ločevanje živil 90 dni - 3. del

5. maj 2005 11:54

Hvala vam drage moje! Kako lepo, da nisem sama v svoji muki. marjanca 45: Tisto o grehu, ki je najprej samo tu in tam, na koncu pa je samo še greh, je čista resnica. Mislim, da mi ta dieta ustreza tudi zato, ker vzpostavlja nekakšen red pri prehranjevanju, ki ga jaz sicer nimam. Ko bi le tudi jaz dosegla tisto točko, ko me ne bi mikalo jesti "napačno hrano" - mislim, da bi skočila do stropa od veselja. Hvala za vzpodbudo in nasvete! mojcika: A ni grozno, ko vaga zacne strajkat! Sovrazim to. Ko se je pri meni lani ustavila sem totalno izgubila voljo - to si moram zapomniti tokrat - da moram ravno takrat najvec volje zbrat in vztrajat. Pogled v prihodnost je zaenkrat zares temačen pri meni. Sploh pa je moja samopodoba v podnu. Ko sem praznovala svoj 30 r.d. pred mesecom dni, sem se cel teden samo jokala od obupa. Ker sem predebela, imam obcutek, da nimam nobene samodiscipline - da sem "šibka" in brez moči nad življenjem - da sem slab človek. Upam, da si bom zdaj dokazala, da to ni res! puhica: kako ganljiva zgodba. Zelo sočustvujem. Tudi jaz se spomnim, da sem bila že od majhnega bolj pri debelih. Še posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko mi je nek mulo pri bloku, kjer stanujem, zavpil, kako sem debela, ko sem šla slučajno mimo. In kako se je cel razred v osnovni šoli smejal, ko sem enkrat zlezla na mizo in nehote pokazala zadnjo plat - v hlačah seveda. Mislim, da teh stvari še zdaj nisem prebolela. Hecno pa na videz take malenkosti. Še danes se mi zdi, da me ljudje ocenjujejo s pogledom, kadar grem mimo ali pa v službi. Kakšen gre še zelo očitno z očmi od gor do dol po mojem telesu. Brrr! Kar srh gre po meni. Od sramu! Ta občutek si moram priklicati ob mojih skušnjavah. lisička: Velik navdih si mi, da si se takole odločno lotila zadeve. Tudi jaz rabim tak način razmišljanja. Super je, kadar me ljudje razumejo ja. Potem je dosti lažje iti naprej. Praviš, da je treba jesti večkrat na dan. Jaz jem trikrat - zdaj v času diete - ali je to premalo? Pozdrav vsem - krasne ste! mala mucica

5. maj 2005 12:05

vipercat, hvala za tabelo! spet sem malo brala zadnje strani, kjer pisete o ponizanjah, ki jih dozivljamo, kadar nas drugi oznacijo za debele. ne bom nikoli pozabila, ko sem prisla k babici. jaz vesela, da jo spet vidim, ona pa se pred pozdravom: "Smrketa, kako si pa ti debela! Od cesa pa, ce mesa ne jes?" se zdaj me boli v prsih, ko se spomnim, kako nerodno in tezko mi je bilo. telo lahko s hujsanjem, telovadbo preoblikujemo. te rane, ki so na nasih dusah tako globoko vsajene, bo pa tezko poceliti. pozdravcek vsem in veliko dobre volje! smrketa

5. maj 2005 13:04

Drage moje rožice, kar srce me boli, ko berem, koliko bridkih izkušenj predvsem v najbolj občutljivih letih imate za sabo. In to dostikrat od vaših najbližjih, kar je še hujeJvedno pravim, če mi ne znaš ali nočeš pomagati, mi tudi škoditi ne rabiš. To bi po moje morala biti še večja motivacija za vas, da boste prebrodile krize, do katerih bo v času diete prav gotovo prihajalo. In glede na to, da ste še zelo mlade ( še posebej Puhica) in je še vse pred vami, je po moje res edino pravo, da naredite nekaj zase. S tem vam bo zrasla samozavest, spoštovale boste sebe in se na ta način bolj odprle ljudem, svetu. Življenje že samo z leti prinaša spremembe v telesu, na katere nimamo čisto pravega vpliva, zato je prav, da poskrbite zase sedaj, ko je telo še mlado, prožno. Saj bo šlo. Privoščite si lepše življenje, privoščite si smeh, srečo, zadovoljstvo. Ampak vse, kar boste počele, počnite zase, za nikogar drugega. Zase. Punce, spoštujem vas, da pišete o teh bolečih stvareh, da priznate, da tehtate preveč. To je po moje tako, kot pri alkoholikih. Ko ti enkrat priznajo, da so alkoholiki, je to že dober začetek za zdravljenje. Zatorej, korajžno nad kilograme. Toliko ljudem je ratalo in bo tudi vam !!!! Mojcika, jaz zelo rada jem pirine široke rezance, zraven pa si na čebuli prepražim por in bučke. Pa obvezno solata, seveda. Joj, kako sem lačna. Komaj čakam moj prebranac danes in skledo rdeče pese. marjanca45

5. maj 2005 13:13

Sam na faks sem sla za 2 uri - pa ste ze dve strani popisle. Full ste pridne. Zanimivo vas je brat, ker ne pisete kar neki tja v tri krasne, ampak ste vse zelo konstruktivne. Moj oce - katerega sem ze mimo grede omenila - me je od malega klical Bajsica. Ampak sedaj, ko gledamo slike za nazaj - nisem bila nikoli debela. Potem me pa 2 dni pred poroko vprasa - ti a nisi mal predebela; a ne bi bilo dober, ce bi mal shujsala? - sem ga skor odpovabila na poroko. Pol cez kaka dva mesca mi pa prijavi, da zgledam kot da bi dve lubenici pozrla. HALO a je to normalno, da ti stari spusca take v glavo. Ob vsem tem je pa on velik 165 in im tam okoli 100 kg. Mala mucica: sem tudi jaz pred 7 leti bila primerno vitka - moj samozavest je bila tako velika lai visoka, da sem imela obcutek, da lahko naredim kar hocem. Potem pa pocasi leto ze letom kilca na kilco in sem tu. Najslabse je bilo pa to, da imam moza, ki lahko poje ma cist vse, kakarsnakoli kombinacija, ob katerikoli uri, pa ne dobi kg. Jaz sem pa z njim jedla. Grem na grsko solato po Rini knjigi. Aja! Tuki pri nas v Tusu imajo ene full sveze dobre slive - take velike - odlicne za prebavo. Lp, Barbara Busy Bee

5. maj 2005 14:21

smrketa: čutim tvojo bolečino. Ravno en mesec nazaj me je moj oče premeril od gor dod dol in mi rekel: "Veš, ti si pa debela, boš morala malo shujšat." Ironija je ravno v tem, da ima tudi on težave s težo, pa sploh ne razume, kako boli, če ti nekdo reče kaj takega - čeprav je to resnica. Določene rane se res težko zacelijo. Mislim, da si tukaj lahko žal pomagam edino sama s tem, da premagam svoje težave in si "pridelam" lepo telo - ali pa vsaj optimalno za svoja leta. srečno nam! mala mucica

5. maj 2005 14:26

Barbara - a sva midve mogoče dvojčici? Kot bi govorila o meni. Sem svoj odgovor napisala istočasno kot ti ampak sem ga odposlala kasneje (služba kliče pač) in ko sem potem prebrala tvoje sporočilo me je kar pribilo na stol - neverjetno. mala mucica

5. maj 2005 15:24

Ob prebiranju o tem, ko vam predebeli ljudje očitajo, da ste debeli, da bi morali shujšati in še kaj sem se spomnila, da sem nekje slišala ali prebrala, da ljudje radi očitamo svoje napake drugim. Včasim se mi zdi, da je to res. Prepričana pa sem, da vse take pripombe zelo bolijo, saj sem jih doživela tudi sama. Ampak zadnje čase opažam nekaj drugega, ko vidim ljudi, ki so predebeli. Pomislim, ali je možno, da še niso slišali za ločevalno dieto, saj je to res način, da lahko shujšaš. Ampak neznancem ne moreš začeti govoriti o tem, seveda sem tiho. Tudi mene zanimajo tehtnice, cene so res zelo različne. Bi lahko katera povedala še kaj o tem, zanima me samo teža kilogrami z dekagrami, ne pa spomin in maščobe in ne vem kaj še vse. Punce, vzdržite! Vse to je za vas in odvisno je tudi od vas, ne pa od zunanjih dejavnikov. Če rečem, da ne bom jedla tega in tega, ne bom in pika. Včeraj sem prvič v življenju delala cmoke z marmelado. Užitni in še kar dobri so bili, o obliki pa je bolje, da ne govorim. Bili so nekakšni krompirji. Upam, da bo drugič bolje. Pozdrav, tokrat deževni, kar mi preprečuje kolesarjenje. riba-ribica

5. maj 2005 15:54

riba-ribica: hvala ti za odgovor včeraj glede parmezana in solate. Tudi jaz imam zelo rada solato, kar je pravi božji dar za tole dieto. Kar se tiče tehtnic mislim, da so Sparove odlične (imam jo tudi sama - eno starejšo, ampak je bila tudi zelo poceni/v akciji). Je prav super, ko bolj vidiš kako teža niha (seveda sploh če pada). Danes sem šla v našo menzo in prosila, da mi prinesejo samo testenine (OH dan) - ampak so mi prinesli testenine v smetanovi omaki z gobicami. Ker nisem hotela sitnariti (že tako le stežka prinesejo nekaj kar ni na menuju) sem vseeno tisto pojedla. Zdaj se sicer počutim v redu, ampak ne vem kako velik prekršek sem s tem naredila. Ali je smetana beljakovina ali maščoba? Kakor koli že, grem naprej. Lep pozdrav vsaki mala mucica

5. maj 2005 16:13

Hojla! Ja ta dež je res zoprn!Bomo pač dežnike vzeli pa šli malo na sprehod.Saj za lepoto se vse potrpi,malo dežja pa nam res ne bo vzelo volje. V vaših žalostnih izpovedih sem se našla tudi jaz.Tarča posmeha sem bila in sem še vedno že od malih nog.Zaradi tega sem grozno nesamozavestna,pravzaprav že kar ena taka mala strahopetnica.Vendar se mi je zdaj,ko sem nekoliko shujšala,dvignila tudi samozavest.Zdaj si že malo več upam in ne sklonim glave ob vsaki pikri besedi,ampak človeku pogledam v oči in se mu samo nasmejem.Toda v srcu me še vedno stisne in tisti občutek manjvrednosti se hitro povrne.Sem pa vesela,da mi gre na bolje. Še na začetku,ko sem odkrila tale forum,me je bilo sram povedat,koliko sem težka,potem pa sem ugotovila,da ne bom nikoli shujšala,če ne bom sebi in drugim priznala svoje teže.Ja,zdej mi ni več težko povedat,da sem imela pred petimi leti stodvajset kil in da imam danes stodve kili. Pa danes sem se pregrešila,ker sem za kosilo jedla jogurt in hrenovko,čeprav naj bi mesa in mlečnih izdelkov ne mešali med seboj.A se mi je obojega tako zelo zluštalo,da sem enostavno morala jesti oboje.Zraven pa sem pojedla še veliko zelenjave,In isto bom jedla tudi za večerjo,pol pa bom imela za en čas mir.Me pa niti malo ne ganejo krofi,ki jih je moj kupil in lepo čakajo na mizi.Sem jih pogledala in bila ob njih čisto ravnodušna. No mejte se lepo in hodite po svetu z dvignjeno glavo in nasmehom na ustih,pa čeprav vas pri srcu boli.Pokažite,da ste več vredni od drugih,pa čeprav ste debeli.Pa kaj,kar naj počakajo drugi,da bomo shujšali,pol bomo pa videli,kdo se bo komu smejal. Adijo! Marjetka cvetka

5. maj 2005 16:42

Izgleda, da imamo vsi na duši kakšne grde besede o našem videzu! Tudi jaz sem bila debelušna že kot otrok in moram reči, da je človek, ki "požre" toliko grdih besed od drugih otrok in odraslih, pravzaprav notranje zelo močan. Spomnim se, da sem bila zelo pametna, veliko sem brala in od mene so v šoli vsi hoteli plonkat. A ko je prišel odmor, se z mano niso hoteli družiti - nisem bila dovolj lepa zanje. Ne glede na vse, te stvari pustijo v človeku sledi in po moje NIKOLI ne uspeš v življenju tako, kot bi v drugačnih razmerah. Vedno znova pomisliš, da morda nisi dovolj dober za druge. A "jamrat" nima smisla. So nas pa te stvari utrdile in ne damo se zlomit. Vidim, da ste nekatere še malo dlje od cilja - pa kaj! - že dejstvo, da ste tu in vztrajate, pomeni da ste se odločile pametno. Meni je le žal, da za tole dieto nisem izvedela prej. Koliko sem se leto za letom mučila s tistimi kalorijami in točkami in štetjem! Zdaj me le skrbi, če bom na dolgi rok rezultat lahko obdržala. Laneno seme pa res vsebuje snovi za odvajanje in res je zdravo tudi za srce in ženske zadeve. A nima smisla goltat celega, saj potem ne more vse to učinkovati! Zmeljite ga in posujte na karkoli, saj je dobrega okusa! pozdrav! Lisa