31. maj 2005 13:11
Pa se vam končno spet javljam - skoraj izgubljana duša (oz. mrknjena, kot bi rekla ti, Marjanca
, a ne). Tolk pišete (saj je pohvalno, da ne bo pomote), da vam ne sledim več. Pravkar sem prebrala strani, ki sem jih spustila za moj prvomajski mrk, ko sva si z mojim dragim privošlila krajši oddih na morju, ostalo mi jih je pa še precej, ker mi enostavni ne znese, saj nekatere poznate razloge: gužva v službi, polno nekih obvesznosti, doma pa me internet ne gane več dosti, sploh ker je linija tako počasna, da izgubim potrpljenje. Moram povedati, da sem tudi jaz imela probleme z zobmi in to skoraj hkrati s Telnikar1 in še eno (pozabila ime
) in sem bila potem, ko so mi zadevo kirurško odstanili, par dni na pasiranem sadju - jedla sem ga z žlico tako kot juhico. A si morete misliti? Sem pa ga mešala med sabo, tako da je bilo bolj okusno (npr. jagoda, banana (varianta +ribez) ali pa breskve in lubenica ipd.) Ene kombinacije so bile prav okusne, samo po 4 dneh mi je pa že zmajkalo idej in sem res že komaj čakala kaj konkretnega, oz. predvsem solato, ki je je bilo toliko na vrtu, jaz pa je nisem mogla jest. No, kile so pa kljub vsemu kopnele, da ne bo pomote.
In kako kaj moji kg sicer, sprašujete. Tako, tako, bi rekla. Še vedno nihajo gor dol tam med 57 in 60, nikakor mi jih ne uspe umiriti bolj dol, kar naprej se mi menjujeta 5 in 6 na prvem mestu. Je pa res, da nič več ne telovadim in ne tečem (ti, lenoba, ti) že kar lep čas, le hodim še precej (po mestu, stopnicah - tudi v 9 štuk, če je treba, pa seveda v hribe). Lep čas se že spravljam k temu, da bi telovadbo ali tek spet počasi uvedla, pa mi do danes še ni uspelo. Rabim mal vzpodbude! Hrano še vedno ločujem in si ne pripravljam nepravilno sestavljenih obrokov, problem so še vedno občasne (a na žalost le malo prepogoste) želje po sladkem in nesrečni razmik med obroki, ki se ga vedno ne uspem držati. Darchy
, vidiš, jaz grem v drugo skrajnost, ločevanje mi sploh ni problem - bi morale tole malo skombinirat, da bi bili obe zadovoljni, kaj praviš?
To vam moram še povedat, da sem šla zadnjič, ko ste se uspele nekatere srečati pod Pohorjem (Vipercat in Marjanca, hvala za vabilo), na že dolgo planirani pohod na Golico. Bilo je pravljično in mi ni žal da sem šla (poleg narcis sem srečala tudi svojo rožico, po kateri sem si nadela planinsko in kasneje tudi 3MD oz. kulinarično ime, in to v vsej svoji lepoti, ni pa manjkalo niti teloha, žafranov, kronc, svišča...), čeprav mi je žal tudi, da nisem šla v Maribor. Marjanca, veš da bi šla s tabo na hrib, če bi bila tam. To me veseli, da sedaj lahko tudi hribolaziš. Kaj pa, če bi se naslednjič vse skupaj dobile pod kakim hribom, ne prezahtevnim, in naredile eno turo in nato na vrhu žur...
Lep "povratniški" pozdrav,
Encijan