17. feb 2005 17:42
Hojla,
tudi jaz še vedno vztrajam ob psihični pomoči vseh vas, novejših "članic" in "starih prekaljenih mačk".
Tejčica midve sva začeli približno isto, če me spomin ne vara, vsega en dan zamika. Se ti že kaj pozna. Jaz se nočem tehtati ampak imam občutek, da mi kakšne cunje naenkrat lepše pašejo
kot včasih. Krize hude ni, se držim po pravilih oziroma se poizkušam prilagoditi kolikor se da. Tako kot večina od vas, imam problem s prehranjevanjem v službenem času in improviziram kolikor se da.
Grešila (na temle forumu ima tale beseda čisto drugo vlogo kot drugače:):) sem samo enkrat in to
en večer. Samo nekaj...potem še malo...potem veliko:( A imate druge tudi tak problem (po moje je to v glavi, tako kot itak vse), da ko grešite nekaj malega potem vam "glasek" reče, da ste ga itak
že posračkale in potem gre vame vse od začetka pa do konca in spet od konca do začetka do
občutka slabosti. Od hrane, ki jo zbašem itak nimam ne veselja ne užitka, ker samo bašem, kot , da nikoli več ne bom jedla imam pa potem moralca, ampak žal prepozno. No v 3 tednih se mi je to zgodilo , na srečo, samo enkrat in še potem sem se naslednji dan kaznovala s sadnim dnem,
3 porcijami orbitreka in povečano telesno aktivnostjo. Ampak, če pogledam ta kratek čas nazaj
pa jem zelo disciplinirano, nič sokov, tudi kruha ne (pri kosilu ga že prej nisem in mi je nesmiselno, da bi ga sedaj) in veliko sadja...ni hudič, da se ne bo poznalo.
niki1