2. sep 2010 9:27
Vedno se nam zdi, da zdravniki pretiravajo z opozorili glede kajenja (in še česa drugega), dokler nas ne zadene osebno. Mene sicer ni zadelo čisto osebno, ker nikoli nisem kadil, ampak pred tremi leti je za rakom na pljučih umrl dober prijatelj. Praktično ga nisem videl brez čika v ustih. V zadnjih dveh letih pa je kar pet (!!!) meni bližnjih ljudi zadela možganska kap; vsi so obilno kadili skoraj celo življenje. Vsi so na srečo preživeli, vendar se jim pozna in nihče od njih ne kadi več. Zdravnik jim je postavil jasno alternativo: kajenje in smrt ali odpovedati se kajenju in se počasi rehabilitirati. Človek se vpraša, ali je res potrebna takšna nesreča, da se odpovemo razvadam, ki škodujejo zdravju. Ko smo stari med 20 in 40 let, sploh ne razmišljamo o posledicah naših razvad, pa naj je to kajenje, nezdrava in preobilna prehrana, preveč alkohola ipd. Naše telo je še sposobno sprejeti in kompenzirati naše ravnanje. Po 40. letu se začenjajo počasi kazati znaki nezdravega življenja in razvad, po 50. letu pa vse skupaj udari na plan. Moji bližnji, ki jih je zadelo, so bili vsi med 50. in 65. letom. Tudi sam jih imam krepko čez 50 in vem, o čem pišem. Tisti, ki jih imate (trenutno ) le okoli 30, ne boste razumeli in boste to pisanje jemali kot pisanje še enega nergača, ki vam poskuša vzeti čik iz ust. Ampak saj pridete za nami. LP booris