30. avg 2010 12:40
Kot bi Atina zgoraj opisala mojo življensko zgodbo.
helgula
30. avg 2010 12:40
Kot bi Atina zgoraj opisala mojo življensko zgodbo.
helgula
30. avg 2010 13:14
Sem šele zdaj prebrala tole temo in pri meni je bilo prav tako kot pri Atini. Doma je vse smrdelo po dimu, sivkasto rumene zavese, ki so šle pogosto kar v koš, se jih ni dalo rešit, temni zidovi, čeprav vsako leto beljeni in kar nikakor ne morem pozabiti: smrdeče brisače, čeprav so se vedno okuhavale... pa "dimna zavesa" v kuhinji in jedilnici, ponavadi je bilo najhuje za večerjo. Fuj fuj in še enkrat fuj. Nikoli nisem in nikoli ne bom prižgala cigarete, čeprav sem jih pasivno pokadila na tone in to kot otrok. Minilo je več kot 15 let od kar sem na svojem (verjeli ali ne, k moji samostojnosti je veliko pripomogel dim, enostavno nisem mogla več), ampak te slike so še vedno jasne oz. bolje rečeno zadimljene... Tako da resnično upam, da ni nikogar tu, ki bi s svojo razvado posiljeval svoje najdražje, po možnosti otroke. Y. Sporočilo je spremenil(a) Yantares dne 30. 2010 13:24
30. avg 2010 16:07
Ne morem rečt, da mi gredo na živce kadilci. Bolj mi gredo nekadilci, ki se podrejajo kadilcem. Zato da vlečejo čik, so pripravljeni viseti na mrazu in k tem silijo še prijatelje češ, notri ne smem kadit. Sicer ne mislim, da so to ničvredneži, so pa za moje pojme psihično malo manj stabilni ljudje, ki prav zaprav nočejo ali iz kakršnih koli vzrokov ne morejo rečt ne. Zdaj, v času mojega zdravljenja, ko sem vsak dan, 2x tedensko tudi dvakrat na OI me pred vhodom vsakič kar zmrazi. Zakaj? Bolniki rinejo pred seboj stojalo na katerem je obešeno vse, od KT do infuzije in različnih vitaminov, mnogi med njimi so brez las, ampak čik, ta pa je njihov glavni spremljevalec. Povem vam, ni treba nobenih nesreč ter grdih in škodljivih razvad. Življenje je že brez tega lahko zelo nepravično. Draga žoja, naj ti moj zadnji odstavek seže malo globlje v dušo. Pa ne samo tebi ampak vsem ki razmišljajo o prenehanju kajenja. Prižgite zvečer tisto zadnjo in potem recite stvari "KONEC". Verjemi mi, da bo to poleg moje končne ozdravitve eno večjih zadovoljstev. BO ŠLO? lp Vesna
30. avg 2010 16:34
Ej, draga Reca, če bi bilo to tako enostavno, se ti takoj pridružim pri protikadilski kampanji.Pa ni.V naši širši družini (čeprav bi tako rada rekla, da naše pleme...,torej v naši širši družini jih veliko kadi in eden od njih, ki je verižni kadilec, ima hude težave s pljuči, grozijo mu že s kisikovo bombo, težko hodi, se poti, ima asfaltirane žile, da mu ne morejo izmeriti niti pritiska, no ta dragi človek ne more nehati kaditi.Kajenje je neverjetna odvisnost.Pa bi pravzaprav rad.Nam, ki nimamo teh problemov, je to težko razumljivo.Kar nekaj jih poznam, ki so prestali zdravljenje raka na požiralniku, pa je njihova spremljevalka še vedno cigareta. Nekadilec pri takem odvisniku ne more nič.Lahko se odseli ali pa golta in diha dim noč in dan.Sama sem ozdravljena že osem let.Res nisem toliko kadila,ampak dovolj, da sem nehala.Že skoraj osem let .V našem domu ni dima, razen, ko nas obiščejo kadilci.Na misel jim ne pride, da bi se odrekli cigaretam,ker mi ne kadimo.Mi pa tudi ne rečemo, da ne smejo. Moram kar zaključiti, ker bi lahko pisala do večera. naor
30. avg 2010 17:18
naor je napisal/a: |
V našem domu ni dima, razen, ko nas obiščejo kadilci.Na misel jim ne pride, da bi se odrekli cigaretam,ker mi ne kadimo.Mi pa tudi ne rečemo, da ne smejo naor |
30. avg 2010 18:58
Mislim, da si še mlada draga Staša, jaz bi to morala že zdavnaj storit, zdaj je prepozno.Moja mama je velikokrat rekla, da je starega vola težko vozit učit. Se pa strinjam, da nekateri razumejo in upoštevajo, so pa taki, ki bodo potegnili surlo ( so včasih rekli moji otroci ) in jih ne bo več blizu.Saj bi človek rekel, pa ni treba, pa so tukaj leta skupnega življenja, ki smo jih preživeli v dobrem in slabem, pa... Pravijo, da ima zdrav človek miljon želja, bolan pa samo eno.Da bi bil zdrav.Na to mislimo, ko si škodimo vsak dan. naor
30. avg 2010 19:19
Veš kaj pravijo: nikoli ni prepozno. Pri tašči so tudi vedno vsi kadili, in dima je bilo včasih toliko, da si se moral prav potrudit, da si videl osebo na drugi strani sobe. Potem pa je prišla vnukinja in so soglasno sprejeli odločitev, da v hiši ne bo kadil nihče več. Po pol leta borbe z bližnjimi jim je uspelo, ker so imeli dober argument. Že 12 let ni nihče v hiši prižgal cigarete. Ampak bi šlo verjetno tudi brez tega... le še nekoga moraš imet na svoji strani za podporo - pa se tudi star vol še kaj navadi... In ne skrbi - še vedno bodo prišli na obisk. Pri naju sta le dva alkoholična soseda potegnila surlo; na obisk jih ni več, vseeno pa še kaj pokramljamo, ko se srečamo. Ni neke grozne zamere, si pa očitno ne pustijo vzeti pravice, da lahko kadijo kjerkoli in kadarkoli. Če te res moti kajenje v hiši, priporočam, da se najprej lepo pogovoriš s kadilci pri katerih verjameš, da te bodo razumeli. In ko enkrat prebiješ led, bo šlo vse lažje... Pa srečno. Staša
30. avg 2010 23:36
Lepo si to napisala.Pravzaprav nisem niti pomislila, da bi jim rekla.Dala si mi snov za razmišljanje. Poskusiti ni greh. naor
1. sep 2010 19:43
Držim pesti in verjamem, da ti bo uspelo! LP Staša
2. sep 2010 8:30
Naor, ni frke. Vse svoje dosedanje frende lahko mirno obvestiš z emajlčkom, da ste pri vas vpeljali novo ordungo (časi se spreminjajo in mi z njimi) in sicer, da bodo tisti, ki bi radi kadili, to lahko odslej postorili v določenih prostorih: a) balkon, b) terasa, c) dvorišče.....In zaključiš v stilu veselim se vaših prihodnjih obiskov. Nič opravičevanja v stilu "brez zamere" ali podobne osladnosti. Tisti, ki je pameten, itak ve, da so pravila v pristojnosti gostitelja in bo pač kadil na balkonu. Tisti, ki pa tega ne more sprejeti - za takega je pa itak bolje, da te ne obišče več. Vendelina jr.Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | Dragička |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Široki rezanci z grahovim pestom
Azijska solata s kozicami